Navadna mahonija - MAHONIA AQUIFOLIUM (PURSH) NUTT.

Navadna mahonija je do 1 m visok vednozeleni grm z redkimi pokonč­nimi vejami. Prernenjalno razporejeni listi so lihopernato sestavljeni iz 3-9 lističev in so do 20 cm dolgi. Posamezni lističi so eliptični ali jajčasti, usnjati in imajo na dnu lepo zaokroženo listno ploskev, zgoraj so bleščeči in temni, spodaj svetlejši, po robu je na vsaki strani 5-15 trnov. Listi se jeseni in pozimi večinoma obarvajo bronasto rdeče. Cvetovi so dvospol­ni, rumeni, včasih rahlo rdečkasti in se razvijejo v rahlih pokončnih, do 8 cm dolgih grozdastih socvetjih na koncu poganjkov. Še zlasti zanimivi so posebni vzdražljivi prašniki, ki ob dražljaju, ki ga povzroči žuželka na cvetu, izstrelijo cvet­ni prah proti brazdi in tako oprašijo obiskoval­ca. Plodovi so okrogle, 7-8 mm debele, črno­škrlatne in modro po­prhnjene sočne jagode, ki dozorijo septembra.

Cvetenje

Enodomna in žužko­cvetna vrsta, cveti aprila in maja.

Rastišče

Dobro prenaša senco in polsenco, vendar uspeva tudi na odprtih mestih z več svetlobe. Odpor­na je proti onesnažene­mu mestnemu okolju in mrazu, čeprav ji niz­ke zimske temperature včasih poškodujejo liste. Rada ima sveža in globo­ka rodovitna tla. Velja za skromno in prilagodljivo vrsto, slabše prenese zbi­ta tla in močan veter.

Razširjenost

Izhaja iz zahodnega dela Severne Amerike, raste od Britanske Kolumbije severne Kalifornije. V Evropo so jo prvič prinesli leta 1823, in sicer v Italijo.Danes jo gojijo največ v južni Evropi, kjer ponekod raste tudi podivjano. Tudi po vsej Sloveniji je pogosta okrasna vrsta, zaradi velike prilagodljivosti in sencozdržnosti pa marsikje raste podivjano in je potencialno invazivna vrsta, na katero je dobro biti pozoren.

Uporaba

Jagode mahonije dozorijo septembra in ostanejo na vejah do zime, ko so koristna hrana za ptice in druge rastlinojede živali. Ker so užitne, so jih ponekod uporabljali za barvanje vina, v domovini tudi za izdelavo žganih pijač. Je medonosna vrsta, zato jo rade obletavajo žuželke. Navadno mahonijo sadimo kot okras, lepo se ujema s sleči in trajnicami, primerna je za bolj senčna mesta, pokopališča, žive meje, skalnjake, tudi za rezanje zelenja in vence. Najbolj znani sorti sta 'Appollo' s svetlečimi, tudi pozimi zelenimi listi in debelejširni plodovi in na mraz bolj občutljiva 'Atropurpu­rea' s predvsem pozimi rdečimi listi. Rod mahonija ima ime po severnoameriškem vrtnarju irskega rodu Bernardu McMahonu. Botanična posebnost je križanec med vrstama iz različnih rodov, in sicer med vrstama Mahonia aquifolium in Berberis vulgaris; njegovo latinsko ime je Mahoberberis neubertii. Njegovi listi na dolgih poganjkih so enostavni, 3-5 cm dolgi in po robu trnati, na kratkih poganjkih pa deloma enostavni in sedeči, deloma trojnati in pecljati. Je izjemno redek, večinoma ga gojijo samo v rastlinskih zbirkah, na primer v Botaničnem parku v Sežani. 

Navadna mahonija

 

Navadna mahonija - cvet