torek, 07. avgust 2012

Šmarna hrušica - AMELANCHIER OVALIS MED.


Šmarna hrušica je do 3 m visok in redko razraščajoč se listopadni grm s poganjki, ki so sprva dlakavi, pozneje goli in bleščeče olivno zeleni, brsti so precej veliki, zašiljeni in rdečkasti. Koreninski sistem je plitev, vendar širo­ko razraščen. Listi so enostavni, okrogli do jajčasti, 2,5-5 cm dolgi, dno in vrh listne ploskve sta zaokrožena. Listni rob je napiljen. Listi so spodaj spr­va belo volnati, pozneje goli, dlake ostanejo samo ob glavni žili. Ko se list razvije, je najprej vzdolžno prepognjen. Cvetovi so dvospolni, beli in v pre­meru merijo 2,5-3 cm, ozko eliptični venčni listi so dolgi 10-13 mm. Cvetovi so po 3-6 združeni v pokončnih grozdastih socvetjih. Jabolkasti plo­dovi, ki dozorijo julija ali avgusta, so okroglasti, do 1 cm debeli, na vrhu imajo še lepo vidne čaš­ne liste, so temno mod­ri, sivkasto poprhnjeni in užitni. Plod vsebuje 10 srpasto ukrivljenih, bleščečih se semen.

Cvetenje
Enodomna in žužkocvet­na vrsta, cveti od aprila do junija, še pred olista­njem.

Rastišče
Raste v gorskih in pod­gorskih gozdovih na toplih, suhih, kamnitih apnenčastih bazičnih ali nevtralnih tleh. Je pol­svetloljubna vrsta, saj v spodnji plasti v redkem gozdu dobro uspeva tudi v rahli senci. Dobro prenaša poletno sušo, enako tudi nizke zimske temperature.

Razširjenost
Doma je v srednji, južni in jugovzhodni Evropi, v Mali Aziji in vse do Kav­kaza in severne Afrike, na severu pride do Luksemburga in Poljske. Avto­htono je razširjena po skoraj vsej Sloveniji, kjer posamezno ali v majhnih skupinah raste po prisojnih kamnitih pobočjih, košenicah in svetlih, toplih gozdovih, najraje hrastovih ali borovih, vse od nižin do gorskega pasu.

Uporaba
V naravi je šmarna hrušica pomembna pionirska vrsta, ki utrjuje tla in se razširja tudi s poganjki iz korenin. Plodovi so pomembni kot hrana gozdnih živali, in ker so užitni tudi za ljudi, jih je mogoče uporabljati v prehrani. Rdečkasto bel, zelo trd in težak les ponekod uporabljajo za iz­delavo drobnih predmetov, šmarno hrušico pa je mogoče uporabljati tudi kot podlago za cepljenje nekaterih sadnih vrst. Z lepim cvetenjem popestri naravno okolje in povečuje estetsko vlogo gozdov in gozdne krajine. Kot okrasno vrsto jo v urbanem okolju kljub skromnosti in lepim cvetovom redkeje sadimo, saj jo najpogosteje nadomestijo podobne severnoameriške vrste, največkrat bakrena šmarna hrušica (A. lamarckii), manjše drevo, ki ponekod v Evropi raste tudi podivjano. Podobno kot mnoge hruške jo včasih prizadene hrušev ožig. Razmnožuje se s semeni. Skupaj je znanih okrog 25 vrst šmarnih hrušic. Vse rastejo v zmernih pre­delih severne poloble, večina v Severni Ameriki, vrsta A. ovalis pa je edina evropska vrsta. 

Šmarna hrušica


Ni komentarjev:

Objavite komentar