torek, 07. avgust 2012

Dlakavi sleč - RHODODENDRON HIRSUTUM L.

Dlakavi sleč je do 1 m visok, močno razrasel, gosto in enakomerno olistan vednozeleni grm z gostimi kratkimi vejami. Mladi poganjki so raztreseno štrleče dlakavi, pozneje je skorja sivkasta. Premenjalno razporejeni listi so enostavni, eliptični do suličasti, 1-3 cm dolgi, pecljati in celorobi, zgoraj bleščeči in temno zeleni, spodaj svetlo zeleni in rahlo žlezasti. Predvsem po robu so močno štrleče dlakavi (od tod njegovo vrstno ime). Listi so po­gosto nekoliko zgoščeni na vrhu poganjka. Cvetovi so dvospolni, 5-števni, škrlatno rdeči, imajo zvonast venec premera do 1,5 cm in 10 prašnikov. Cvetovi so po 3-10 združeni v kobulaste grozde. Plod je olesenela glavica, ki se odpira s 5 loputami, v njej je veliko drobnih, rjavkastih semen.

Cvetenje
Enodomna in žužko­cvetna vrsta, cveti junija in julija, v višjih legah tudi pozneje.

Rastišče
Dlakavi sleč je izrazita kalcifilna vrsta in raste samo na apnenčastih tleh. Na večjih nadmor­skih višinah raste na bolj sončnih, a pred vetrom zavarovanih rastiščih, v nižjih predelih ga najde­mo po senčnih in vlažnih pobočjih, na katerih dol­go leži sneg. To moramo upoštevati tudi v pri­meru, da ga gojimo kot okrasno rastlino. Dobro prenese nizke zimske temperature in velike obremenitve s snegom. Pogosto gradi velike str­njene sestoje.

Razširjenost
Naravno je razširjen v vzhodnih in deloma srednjih Alpah. Na zahodu ra­ste še do Švice, na jugovzhodu pa ga raztreseno najdemo še na Balkanskem polotoku, na primer v Bosni na Magliču. V Sloveniji je avtohton, največ ga je v Julijskih Alpah, Karavankah in Kamniško-Savinjskih Alpah. Izolirana nahajališča so tudi drugod po Sloveniji, na primer na Snežniku, na Kočev­skem, v Zasavju, Trnovskem gozdu, na Gorjancih, Boču, Donački gori in drugje. Raste v subalpinskem pasu med 1200 in 2650 m nadmorske višine, najraje v ruševju, v svetlih gorskih gozdovih in po traviščih, po hladnih in strmih severnih pobočjih se marsikje spusti tudi niže. Najpogostejši je v značilni rastlinski združbi dlakavega sleča in navadnega slečnika z rušjem, v kateri se pojavljajo še redke smreke in macesni, v grmovni plasti pa tudi sibirski brin, jerebika, pritlikava jerebika, nekatere vrbe in druge vrste.

Uporaba
Na naravnih visokogorskih rastiščih je dlakavi sleč pomemben kot vrsta, ki z gostimi koreninami prerašča tla, jih utrjuje in s tem preprečuje erozijo. Ponekod ga zasajajo kot lep okrasni grm po vrtovih in skalnjakih. Njegovi deli podobno kot pri rjastem sleču vsebujejo nekatere zdravilne učinkovi­ne, a so hkrati tudi strupeni, zaradi česar je pri uporabi potrebna velika previdnost. Iz njegovih delov izdelujejo homeopatska zdravila. Strupen je tudi cvetni prah. 

Dlakavi sleč

Ni komentarjev:

Objavite komentar