četrtek, 09. avgust 2012

Grmasti prstnik - POTENTILLA FRUTICOSA L.

Grmasti prstnik je do 1 m visok, močno razvejen in zelo gosto raščen, navadno okroglast pokončen grm. Zrjavih poganjkov se pogosto lušči skorja. Listi so premenjalno nameščeni in lihopernato sestavljeni iz 5, redkeje 3 ali 7 lističev, ki so eliptični ali suličasti, do 3 cm dolgi in do 7 mm široki, zgoraj temno zeleni in skoraj goli, spodaj svetlo zeleni in svilnato dlakavi. Listni rob je cel in spodvihan. Prilisti so jajčasti do jajča­stosuličasti in bolj ali manj zrasli z listnim pecljem. Cvetovi so dvospolni, rumeni, 2-3 cm široki, dolgopecljati, posamezni ali po nekaj v terminal­nih socvetjih. Venčnih in čašnih listov je 5, venčni so na vrhu zaokroženi, čašni so prileglo dlakavi in krajši od venčnih. Prašnikov je okrog 25. Plod je droben in komaj opazen suh orešek.

Cvetenje
Enodomna in žužkocvetna vrsta, cveti vse poletje, od maja do septembra, včasih vse do jeseni.

Rastišče
Grm v naravi raste v svetlih gozdovih in po skalovjih, najraje na ap­nenčastih tleh. Gojen raste na različnih vrstah tal, najbolje pa na globo­kih in svežih ter dobro odcednih tleh. Je svetlo­ljubna vrsta in samo na dovolj svetlih mestih lah­ko pokaže svojo veliko okrasno vrednost. Prene­se zmerno sušo, vendar ga je treba pravočasno zaliti, sicer je prizadet. Mestno okolje dobro pre­naša, škoduje pa mu sol. Sorte z rožnatimi in rde­čimi cvetovi na močnem soncu zbledijo, zato jih je priporočljivo saditi na mesta, zavarovana pred opoldanskim soncem.

Razširjenost
Grmasti prstnik ima velik areal, samonikel je v jugozahodni in zahodni Evropi, v baltskih deželah, severni Aziji, na Japonskem in v Severni Ame­riki. Ponekod raste tudi podivjano. V Sloveniji ne raste avtohtono, pač pa ga po vsej državi zelo pogosto sadimo kot okrasno grmovnico. 

Cvet - grmasti prstnik













Grmasti prstnik

Ni komentarjev:

Objavite komentar