Amorfa - AMORPHA FRUTICOSA L.

Amorfa je redko razraščen, do 3 m visok listopadni grm. Poganjki so najprej gosto dlakavi in pozneje goli, vsako zimo pa majhen del na koncu poganj­ka odmre. Premenjalno razporejeni listi so do 30 cm dolgi in lihopernato sestavljeni iz 9-30 lističev, ki so jajčasti do eliptični, 1,5-4 cm dolgi, kratko, vendar razločno pecljati in na vrhu trnato koničasti, goli in spodaj sivoze­leni. Cvetovi so na koncu poganjkov združeni v 15-20 cm dolge, po vaniliji dišeče, zelo ozke dvojne grozde modrikaste do rdečkaste barve, so dvo­spolni in imajo razvito samo jadro, medtem ko sta krili in ladjica zakrneli. Prašniki so živo rumeni, 9 je zraslih, eden pa je prost. Plod je droben, podol­govato jajčast, gol in sploščen ter rahlo ukrivljen, 7-9 mm dolg enosemenski strok, ki še pozno pozimi ostane na grmu.

Cvetenje

Enodomna in žužko­cvetna vrsta, cveti julija in avgusta.

Rastišče

Amorfa je rastlina svežih do vlažnih, občasno tudi poplavnih ali za krajši čas sušnih obrečnih ra­stišč in globokih, s hra­nili bogatih peščenih ali glinastih tal. Rada ima precej toplote, po dru­gi strani dobro prenaša nizke zimske  tempera­ture. Včasih jo prizade­ne pozna slana. Najbolje uspeva na svetlih me­stih, vendar je sposobna rasti tudi zasenčena. Je zelo prilagodljiva vrsta s sposobnostjo hitrega razširjanja, včasih lahko povsem izpodrine avto­htono vegetacijo. Dobro prenaša veter.

Razširjenost

Naravno je razširjena v večjem delu Severne Amerike in je najpogostej­ša vrsta amorfe. Marsikje v srednji in južni Evropi je že udomačena, po­nekod celo podivjana vrsta. Uveljavlja se predvsem na vlažnih nižinskih rastiščih, kjer je izredno trdoživa in ponekod invazivna, tako da jo je težko izkoreniniti. Močno se razrašča na primer ob Savi, Dravi in Donavi na Hr­vaškem in v Vojvodini. Po Sloveniji jo včasih sadimo kot okrasni grm, na nekaj mestih raste podivjano.

Uporaba

Amorfo zaradi zanimivih listov in lepih cvetov sadimo kot okrasno gr­movnico. Čeprav ni med najbolj znanimi medonosnimi rastlinami, daje iz­vrsten in med poznavalci cenjen med. Dobra lastnost je njeno pozno cvete­nje, ki omogoča čebeljo pašo takrat, ko druge ni več v izobilju. Zdrobljene plodove ponekod uporabljajo kot začimbo, na površini rastline so žleze, ki oddajajo t. i. amorfo, ki deluje kot nekakšen naravni kontaktni in želod­čni insekticid, zato jo žuželke zelo redko napadajo. Vsebuje tudi manjše količine barvila indigo. Amorfa je uporabna tudi kot pionirska rastlina za zasajanje odkopnih in nasipnih brežin, saj dobro prenaša revna in suha tla ter jih gosto prekorenini in obogati z dušikom. Vendar je pri njenem zasajanju zaradi njene trdoživosti potrebna velika previdnost; ko se enkrat razraste, je tam za vedno. V Sloveniji se zaenkrat v večjem obsegu invazivno ne razrašča, zelo poučen primer pa so nižin­ski hrastovi gozdovi na Hrvaškem in v Vojvodini, kjer v podrasti gosto razraščena amorfa popolnoma preprečuje kakršnokoli naravno pomlaje­vanje gozdov. 

Amorfa

Amorfa - cvet