Zimzelena brogovita - VIBURNUM TINUS L.

Zimzelena brogovita ali lemprika je vednozeleni, do 3 m visok, zelo gosto raščen grm z rdečkasto rjavimi dlakavimi poganjki. Starejše veje in debla so sivi, koreninski sistem je dobro razvit in prodre globoko v tla. Listi so enostavni, podolgovato eliptični, zašiljeni ali topi, 3-12 cm dolgi in 2-5 cm široki, zgoraj večinoma goli, usnjati, bleščeči se, temni in s svetlejšimi ži­lami, spodaj svetlejši in po žilah ter v njihovih pazduhah dlakavi. Pecelj je dolg 1-1,5 cm in je drobno dlakav. Cvetovi so dvospolni, živo beli, dišeči, do 9 mm široki in združeni v kobulasta socvetja, široka 4-9 cm. Značilni in lahko prepoznavni koščičasti plodovi so eden od zaščitnih znakov vrste. So 3-4 mm dolgi, jajčasti, proti vrhu zoženi, temno modri do črni in kovin­sko bleščeči. Plod vsebuje eno nepravilno razbrazdano, modrikasto seme.

Cvetenje

Enodomna in žužko­cvetna vrsta, cveti od februarja (včasih celo že od decembra) do maja. 

Zimzelena brogovita - cvet

Rastišče

Zimzelena brogovita največkrat raste na su­hih in vročih sredozem­skih rastiščih na apnen­cu ali dolomitu, ki pa morajo biti dobro od­cedna. Dobro uspeva na soncu, vendar je senco­zdržna vrsta in prenese tudi zasenčenost. Zelo nizkih temperatur ne preživi, zato za sajenje v notranjosti Slovenije ni primerna. Dobro je od­porna proti močnemu vetru, vendar ne prebli­zu morja.

Razširjenost

Naravno je razširjena v vsem Sredozemlju in Mali Aziji in je eden osnov­nih gradnikov makije in grmišč na degradiranih sredozemskih tleh. V za­hodni Evropi, kjer prevladuje atlantsko podnebje, jo sadijo kot okras, v Veliki Britaniji, kjer jo gojijo že od 16. stoletja, subspontano raste tudi v naravnem okolju. Vrsta je morda samonikla tudi v Sloveniji, vendar je v naravi redka in ponekod raste podivjano, zato je njeno avtohtonost težko ocenjevati. Najdemo jo izključno na Primorskem, bodisi na kamnitih me­stih bodisi po parkih, vrtovih ali v bližini naselij.

Uporaba

Sadimo jo predvsem kot okrasno vrsto, največ zaradi vednozelenih listov, vendar tudi zaradi kontrastnih cvetov in zanimivih plodov. Sadimo po­samezne grme ali skupine, zaradi temne krošnje je primerna za temna ozadja ali ogrodja parkov, lahko tudi za nestrižene žive meje. Razmeroma hitro in uspešno se obraste tudi po zelo intenzivni rezi. Med sortami so znane 'Eve Price', ki drobne cvetove razvije iz rožnatih brstov, je zmrzalno trdna in je bila že večkrat nagrajena kot odlična sorta; 'Gwenllian', ki ima bledo rožnate cvetove in veliko plodov; 'Lucidum', ki ima velika socvetja in velike liste, in 'Strictum', ki ima pokončen habitus. Razmnožujemo jo s semeni ali potaknjenci, vendar je vegetativno razmnoževanje razmeroma težavno in zahteva nekaj izkušenj. Les je težak in zelo trd, vejice pa so uporabne v pletarstvu. V mokrem vre­menu rastlina oddaja značilen, za večino ljudi zelo neprijeten vonj, zaradi česar je nekateri ne marajo v bližini hiš. Plodovi so strupeni. 

Brogovita kot živa meja

Brogovita - okrasni grm