petek, 03. avgust 2012

Navadna krhlika - FRANGULA ALNUS MILL.

Navadna krhlika ali gadov les je listopadni grm, visok do 3 m, včasih se razvije tudi v drevo, visoko do 7 m. Ima široko razrasel koreninski sistem. Skorja na poganjkih je sivorjava do črnorjava in posuta s podolgovatimi lenticelami, na debelejših debelcih so dobro vidne značilne, zelo velike bele vzdolžne razpoke. Na notranji strani je skorja rumena. Brsti so drobni in niso pokriti z luskolisti; sestavljajo jih samo stisnjeni, gostodlakavi lističi. Li­sti so premenjalno nameščeni in zgoščeni na koncu poganjkov, so enostav­ni, široko eliptični do narobe jajčasti, kratkopecljati, 3-6 cm dolgi in do 3 cm široki, celorobi, na vsaki strani je 9-12 lokasto naprej ukrivljenih stranskih žil. Cvetovi so dvospolni, petštevni, precej slabo opazni, drobni in pecljati, venčni listi so zelenkasto beli in rastejo v šopkih po 3-7. Plod je koščičast, okroglast, sprva zelen, nato rdeč in nazadnje črn, 8 mm debel in gol, dozori septembra. Plod vsebuje 2-3 semena.

Cvetenje
Enodomna in žužkocvet­na vrsta, cveti od maja do avgusta.

Rastišče
Najraje raste na globo­kih, svežih in hranljivih tleh, brez težav se uve­ljavlja tudi na revnejših rastiščih. Ustreza ji stal­na in razmeroma visoka vlaga v tleh, prenese tudi bolj suha tla. Odpoma je proti nizkim temperatu­ram, je polsvetloljubna do polsencozdržna vr­sta, prenese več zasen­čenja kot sorodna čistil­na kozja češnja. Najraje raste po gozdnem robu, na vlažnih mestih in po močvirjih.

Razširjenost
Avtohtono raste v Evropi, Mali Aziji, na Kavkazu in v zahodni Aziji. Sa­monikla je tudi po vsej Sloveniji in je eden naših najpogostejših grmov; v nižinah raste v združbah skupaj z vrbami in črno jelšo, najdemo jo v hra­stovih gozdovih, v gorskem pasu je sestavni del mezofilnih gozdov. Raste od nižin do približno 800 m nadmorske višine, višje je vse redkejša.

Uporaba
Pri zaraščanju posek in drugih golih površin opravlja vlogo pionirja, v prvih letih zaraščanja pogosto prehiti celo brezo. Močno in intenzivno od­ganja iz panjev in se vedno znova obnavlja, kar včasih ovira obnovo goz­da. Plodovi so vir hrane za gozdne živali, med cvetenjem je pomembna čebelja paša. Je tudi zdravilna rastlina. Skorja vsebuje snov frangulin, ki zanesljivo deluje kot blago odvajalo, vendar lahko skorjo začnemo upo­rabljati šele po enem letu sušenja. Nabiranje skorje je bilo nekoč pri nas močno razširjeno. Les so nekoč uporabljali v strugarstvu za izdelavo pa­lic, ročajev za dežnike, čevljarskih kopit in zobotrebcev ter za izdelavo cenjenega risarskega oglja in črnega smodnika, s plodovi in listi so nekoč barvali tkanine rumeno, modro ali sivo. Je strupena, plodovi povzročajo črevesne krče in drisko, zato je pri njeni uporabi potrebna previdnost. Kot okrasna vrsta navadna krhlika ni pogosta, znana pa je gosta stebrasta sorta 'Tall Hedge'. 

Navadna krhlika

Ni komentarjev:

Objavite komentar