Navadna dojcilja - DEUTZIA SCABRA THUNB.

Navadna dojcija je listopadni, do 3 m visok, pokončen, širok in močno razvejen grm s šibastimi poganjki z votlim strženom in skorjo, ki se lušči. Mladi poganjki so zvezdasto dlakavi. Navzkrižno nameščeni listi so eno­stavni, jajčasti do podolgovato suličasti, zašiljeni, 5-10 cm dolgi, po robu nažagani, po obeh straneh močno hrapavi in poraščeni z zvezdastimi dla­čicami. Te so zgoraj 3- do 4-krake, spodaj pa 4- do 6-krake. Listni pecelj je kratek. Dvospolni cvetovi so do 2 cm široki, beli ali rožnati in združeni v pokončna, z zvezdastimi dlačicami močno porasla socvetja. Vsak cvet ima po 5 čašnih in 5 venčnih listov ter 10 prašnikov. Plod je 3- do 5-delna, do 5 mm dolga glavica, ki vsebuje veliko drobnih semen.

Cvetenje

Enodomna in žužko­cvetna vrsta, cveti od konca maja do začetka julija. Cvetenje je moč­no in dolgo, traja lahko 3 tedne.

Rastišče

Potrebuje rodovitna in dobro odcedna tla ter svetla in sončna, odprta mesta, saj zasenčenja ne prenese dobro. Dobro prenese mestno okolje, zlasti dim, prah in stru­pene pline, prav tako sušo in nizke temperatu­re. Kjer obstaja možnost pozne slane, je dobro, da je zavarovana pred moč­nim jutranjim soncem.

Razširjenost

Naravno je razširjena na Japonskem in Kitajskem, kot okrasna vrsta s šte­vilnimi sortami pa je zelo pogosta tudi po vsej Sloveniji, na nekaj mestih verjetno raste tudi podivjano.

Uporaba

Znana je predvsem kot priljubljena in zelo pogosta okrasna grmovnica, ki jo posamezno ali v skupinah sadimo zaradi lepih cvetov, ki še zlasti lepo učinkujejo pred temno zelenimi listi. Včasih jo sadimo tudi v živih mejah. Zelo pogoste so sorte z vrstnatimi oziroma polnimi cvetovi, med njimi zlasti 'Plena' s po zunanji strani rožnatimi cvetovi in 'Candidissima' s snežnobelimi cvetovi. Sorta 'Watereri' ima enostavne, znotraj bele, zu­naj pa rožnatordeče cvetove, sorta 'Marmorata' pa rumenobelo progaste liste. Rastlino obnavljamo s tem, da ji vsako drugo leto izrežemo nekaj najstarejših vej, vsako leto pa ji po cvetenju odstranimo vse stare in odmrle poganjke. Množimo jo junija in julija z delno olesenelimi potaknjenci ali pozno poleti z olesenelimi potaknjenci, lahko tudi s semeni. Druge uporabe dojcije skoraj niso znane. Listi so sicer užitni, vendar pri­merni za uporabo le v skrajni sili. Les je trd, nekoč so ga uporabljali za izdelovanje lesenih žebljev in mozaikov. Rod Deutzia je leta 1781 slavni nizozemski botanik Karl Peter Thunberg poimenoval po svojem prijatelju Janu van der Deutzu. V ta rod spada okrog 50 večinoma listopadnih vrst. Poleg navadne večkrat sadimo tudi druge vrste dojcij in njihovih križancev. Med njimi omenjamo nežno dojci­jo (Deutzia gracilis Sieb. et Zucc.), manjši, do 80 cm visok grm iz Japonske. Ima ožje in krajše liste ter bele cvetove. 

Navadna dojcilja

Dojcilja v polnem cvetju