Rdeči dren - CORNUS SANGUINEA L.

Rdeči dren ali svib je do 4 m visok listopadni grm z dolgimi, šibastimi, rdeč­kastimi (od tod njegovo ime) in prileglo dlakavimi poganjki, ki pri koncu vprečnem prerezu niso kvadratni, ampak nekoliko sploščeni. Koreninski sistem je dobro razvit, a površinski. Skorja na debelejših vejah in debelcih je rjava in drobno razpokana. Brsti so drobni, podolgovati, zašiljeni, ze­lenkasti in prilegli k poganjku, cvetni brsti pa se ne razlikujejo od listnih. Navzkrižno razporejeni listi so enostavni, eliptični, 4-8 cm dolgi, imajo 3-4 pare lokastih žil in so po vsej površini enakomerno prileglo dlakavi, na spodnji strani so v pazduhah žil brez šopkov dlačic. Listi jeseni pred odpadanjem intenzivno pordečijo. Cvetovi so dvospolni, beli, 4-števni in neprijetno dišeči. Po 20-50 jih je združenih v pakobulastih socvetiih, širo­kih 4-5 cm. Koščičasti plodovi dozorijo oktobra in so okrogli, v premeru merijo do 7 mm, so črni, sočni in vsebujejo okro­glasto koščico.

Cvetenje

Enodomna in žužkocvet­na vrsta, cveti maja ali junija, šele po olistanju. Pogosto je tudi vnovično poznojesensko cvetenje.

Rastišče

Največkrat raste na bo­gatih, svežih in globokih ilovnatih tleh na apnen­časti podlagi, ustrezajo mu šibko bazična do šib­ko kisla tla. Rad ima sve­ža in nekoliko vlažnejša tla, prenese tudi zmer­no suha rastišča, vendar manj kot rumeni dren. Je svetloljubna vrsta, pre­nese nekaj polsence. Nje­gove potrebe po toploti so zmerne, mraz pa pre­naša razmeroma dobro. Odporen je proti onesna­ženemu zraku.

Razširjenost

Naravno je razširjen po skoraj vsej Evropi, razen v Skandinaviji, najdemo ga tudi v Mali Aziji in na Kavkazu. Naravno raste tudi po skoraj vsej Slo­veniji, najpogostejši je v nižinah in gričevju po hrastovo-gabrovih gozdo­vih do 1000 m nadmorske višine.

Uporaba

Rdeči dren je eden najpogostejših gradnikov gozdnega roba. Plodovi so hrana za gozdne živali, cvetovi dajejo čebeljo pašo. Pogosto ga uporab­ljamo za utrjevanje nestabilnih tal. Pri ozelenjevanju ob cestnih brežin ga sadimo celo prepogosto, saj je slabo odporen proti soli. V urbanem okolju je zaradi cvetov in prelepega rdečega jesenskega listja pogosta okrasna rastlina, po vrtovih, omejkih in v plotovih se marsikje zelo bujno razrašča. Sorta 'Midwinter Fire' ima v spodnjih delih oranžnordeče, v zgornjem pa rumenkaste poganjke, ki pridejo do izraza po tem, ko odpade listje. Les ima podobne lastnosti in uporabo kot les rumenega drena. Nekateri rastlinski deli so zdravilni. Presni plodovi predvsem zaradi slabega okusa niso užitni (vendar tudi ne strupeni), iz njih je mogoče pridobivati sok ali užitno olje, nekoč so iz njih pridobivali barvilo. Iz plodov je mogoče pridobivati olje, prožni poganjki so uporabni v pletarstvu, les ima dobro ku­rilno vrednost in daje prvovrstno oglje. Listi lahko pri občutljivih osebah povzročijo vnetje kože. 

Rdeči dren