petek, 03. avgust 2012

Skalna krhlika - FRANGULA RUPESTRIS (SCOP.) SCHUR

Skalna krhlika je do največ 1 m visok, gosto raščen, včasih tesno k tlom pri­legel listopadni grm z dlakavimi poganjki in golimi brsti. Ima dobro raz­vite korenine, ki na suhih tleh prodrejo globoko med skalne razpoke. Listi so premenjalno razporejeni, enostavni, eliptični do podolgovati ali široko jajčasti do okrogli in manjši kot pri navadni krhliki. So 2-5 cm dolgi, topo nazobčani ali celorobi, večkrat nekoliko nagubani, spodaj po žilah dlakavi in imajo 5-8 parov listnih žil. Cvetovi so dvospolni in po 3-8 združeni v dlakava kobulasta socvetja, posamezni cvetovi so drobni, 5-števni in neizraziti. Koščičasti plodovi so okroglasto jajčasti in podobni kot pri navad­ni krhliki, debeli so do 6 mm in so sprva rdeči, nato pa črni.

Cvetenje
Enodomna in žužko­cvetna vrsta, cveti maja in junija.

Rastišče
Skalna krhlika je skrom­na rastlina vročih in suhih mediteranskih in submediteranskih ra­stišč. Največkrat raste na kamnitih ali skeletnih apnenčastih tleh, dobro prenaša sušo in vročino, raje pa raste na svetlih mestih.

Razširjenost
Avtohtono je razširjena v zahodnem delu Balkanskega polotoka in v seve­rovzhodni Italiji. V Sloveniji je prav tako avtohtona, raste pa predvsem v submediteranskem in mediteranskem svetu na kamnitih, suhih rastiščih po grmiščih, posekah, gozdnih robovih in strmih skalovjih. Doseže lahko, kot na primer na Slavniku, nadmorsko višino skoraj 1000 m. Redkeje jo najdemo tudi na toplih mestih v alpskem (npr. pri Kobaridu) ali dinar­skem svetu (npr. nad dolino Kolpe). Drugje v Sloveniji v naravi ne raste.

Uporaba
Kot skromna vrsta je na ekstremnih rastiščih dragocen pionir, ki varuje tla pred erozijo in je sposobna prerasti skoraj gola skalnata tla. Z gosto kroš­njo oblikuje primerna skrivališča in habitate za živalski svet, plodovi so pomembna hrana ptic. O njenih zdravilnih lastno stih ni veliko podatkov, iz ljudskega zdravilstva pa je znano, da njeni izvlečki delujejo kot odvaja­lo. Druge zdravilne lastnosti so verjetno podobne kot pri navadni krhliki. Čeprav skalna krhlika ni znana kot okrasna rastlina, je primerna tudi za zasajanje v skalnjakih. Razmnožujemo jo lahko jeseni s semeni ali poleti z delno olesenelimi potaknjenci. Današnja rodova krhlika (Frangula) in kozja češnja (Rhamnus) sta bili dol­go skupen rod in še danes ju marsikje obravnavajo skupaj kot podrodova v okviru roda Rhamnus. Pri nas ju delimo. V Sloveniji raste ta samo dve vrsti krhlike, navadna in skalna. 

Skalna krhlika




Ni komentarjev:

Objavite komentar