sobota, 11. avgust 2012

Puhastolistno kosteničevje - LONICERA XYLOSTEUM L.

Puhastolistno kosteničevje je do 2 m visok listopadni grm s tankimi in močno razvejenimi poganjki. Skorja na mladih poganjkih, katerih stržen je votel je svetlo sivorjava, na debelejših vejah je skorja tanka in siva. Brsti so drobni, dlakavi in svetlo rjavi, koreninski sistem pa je površinski, vendar široko razraščen. Navzkrižno razporejeni listi so enostavni, široko suličasti do jajčasti, 3-6 cm dolgi, kratko priostreni, kratkopecljati in nežni. Zgoraj so temno, spodaj svetlo zeleni in po obeh straneh mehko dlakavi ter pu­hasti (od tod prihaja slovensko ime vrste). Cvetovi so dvospolni in vedno rastejo v parih. Po dva cvetova sedita na skupnem, 1-2 cm dolgem peclju, plodnici parnih cvetov pa sta zrasli samo pri dnu. Cvet je someren, venec dvousten, do 1,5 cm dolg in bledo rumen do bel. Plodovi so okrogle, bleščeče in sočne rdeče jagode s po nekaj seme­ni, debele so 4-6 mm in dozorijo med avgustom in oktobrom.

Cvetenje
Enodomna in žužko­cvetna vrsta, cveti maja in junija.

Rastišče
Navadno raste na globo­kih, hranljivih in rahlih tleh, najraje na apnenčasti matični podlagi, ustreza­jo ji sveža in dovolj vlaž­na tla. Potrebuje dovolj poletne toplote, zimski mraz pa je ne prizadene. Je sencozdržna vrsta in raste tudi v notranjosti gozda, ne le na gozdnem robu. Dobro prenaša one­snažen zrak in tudi večje količine soli ob cestah.

Razširjenost
Puhastolistno kosteničevje je naravno razširjeno v večini Evrope, v sever­nem delu Male Azije, na Kavkazu ter v zahodni in centralni Aziji. Samo­niklo je tudi po vsej Sloveniji od nižin do subalpinskega pasu oziroma do zgornje gozdne meje in je naša najbolj razširjena vrsta kosteničevja. Redka je samo v vzhodni Sloveniji. Zelo pogosto ga najdemo po svetlih gozdovih, na gozdnem robu, ob gozdnih cestah, po posekah, živih mejah in med grmovjem.

Uporaba
Lahko ga sadimo kot rastlino za utrjevanje eroziji izpostavljenih mest, za zasajanje obcestnih brežin ali kot zaščito proti hrupu, prahu in podobno. Kot okrasno rastlino ga včasih sadimo zaradi poletnih cvetov in rdečih jagod. Vendar je treba opozoriti, da njegovo sajenje v urbanem okolju, še zlasti pa v bližini otroških vrtcev in šol, ni primerno, ker so njegovi plo­dovi močno strupeni in celo smrtno nevarni. V gozdu je lahko vir hrane za gozdne živali ter gradnik gozdnega roba, zaradi sencozdržnosti tudi polnilnega sloja. Privablja veliko število raz­ličnih opraševalcev in je njihov pomemben gostitelj. Les je znan po izredni trdoti, zaradi česar so ga nekoč uporabljali v kolarstvu in drugje, kjer je bil potreben trd les, danes pa le še redko. V rodu kosteničevje je znanih 180-200 vrst, v Sloveniji je samoniklih 6 vrst. Latinsko ime rodu Lonicera prihaja iz imena nemškega zdravnika in zeliščarja Adama Lonitzerja (1528-1586), avtorja znane zeliščarske knjige iz 16. stoletja.

Puholistno kosteničevje




Ni komentarjev:

Objavite komentar