petek, 03. avgust 2012

Sirski oslez - HIBISCUS SYRIACUS L.

Sirski oslez ali hibiskus je listopadni, do 3, izjemoma do 5 m visok grm s pokončnimi, dobro razraslimi sivorjavimi vejami. Mladi poganjki so sprva dlakavi, pozneje goli. Premenjalno razporejeni listi sirskega osleza so eno­stavni, eliptični do jajčasti ter nekoliko 3-krpi. So 5-10 cm dolgi, dlanasto ožiljeni, grobo nazobčani, imajo prosojne pike in 5-15 mm dolg pecelj. Cvetovi so dvospolni in posamezni, 6-10 cm široki, 5-števni in vijoličasti, pri okrasnih sortah tudi drugih barv. Čaša je zgrajena iz zraslih čašnih listov in je 5-zoba, venčni listi so prosti. Številni prašniki so zrasli v dolgo cev, ki obdaja plodnico. Plod je 2-3 cm dolga, večsemenska in na vrhu ne­koliko zašiljena jajčasta glavica, ki se odpre na 5 delov. Plod vsebuje okrog 5 mm dolga črna semena ledvičaste oblike.

Cvetenje
Enodomna in žužko­cvetna vrsta, cveti od ju­lija do septembra.

Rastišče
Sirski oslez najbolje uspe­va na odprtih in svetlih mestih na humoznih in dobro odcednih tleh. Če­prav lahko preživi tudi sušo, ga je ob pomanjka­nju padavin, zlasti pred cvetenjem, priporočljivo zalivati. Je prezimno tr­den in na splošno prena­ša nizke temperature, le mladi osebki včasih po­mrznejo. Dobro raste v mestnem okolju.

Razširjenost
Sirski oslez je naravno razširjen v južni in vzhodni Aziji (na Kitajskem, Japonskem in v Indiji), v Siriji pa kljub imenu ne. Ponekod v južni Evropi je tudi že udomačen. V Sloveniji ne raste avtohtono, vendar je v vseh delih zelo pogosta okrasna vrsta.

Uporaba
Sirski oslez sadimo kot okrasni grm zaradi lepih in velikih okrasnih cve­tov. Med sortami z enostavnimi cvetovi so najbolj znane 'Blue Bird' (sin. 'Oiseau Bleu') s svetlo vijoličastimi, na sredini rdečimi cvetovi, 'Diana' z belimi in 'Rubis' z rdečimi cvetovi, med sortami z manjšimi vrstnatimi cvetovi pa so znane 'Jeanne d'Arc' in 'Speciosus' z belimi, 'Duc de Brabant' z rožnatimi in 'Ardens' s škrlatnimi cvetovi. Sadimo ga posamezno ali v skupinah, primeren je za ozelenjevanje teras, vrtov, atrijev in tudi kot posodovka, ki pa jo je treba v obdobju močne rasti pogosto zalivati. Dobro prenaša obrezovanje, zato je uporaben tudi za žive meje. Košato rast pri mladih rastlinah spodbudimo s prirezovanjem stebel­nih vršičkov, odrasle rastline lahko spomladi precej močno obrežemo. Ob­režem o tudi pozeble dele. Če želimo spodbuditi cvetenje, enoletne poganjke vsako leto skrajšamo na 4-5 očesc. Množimo jih spomladi s semeni, konec pomladi z zelenimi potaknjenci ali poleti z delno olesenelimi potaknjenci. Mladi listi in cvetovi so užitni. Presne včasih dodajajo solatam, iz sušenih pripravljajo čaj. Imajo več zdravilnih lastnosti, med drugim odpravljajo želodčne težave in izboljšujejo tek. Iz debele je mogoče pridobivati vlakna za izdelavo papirja in privezovanje, s cvetovi je mogoče barvati modro, iz listov izdelujejo šampon za lase. V rodu je 300 vrst. 

Sirski oslez


Ni komentarjev:

Objavite komentar