Navadni lovorikovec - PRUNUS LAUROCERASUS

Navadni ali bolgarski lovorikovec, tudi lovorvišnja, je do 2, izjemoma celo do 6 m visok, široko razraščen in gost vednozeleni grm z zelenimi in veči­noma golimi poganjki. Vednozeleni listi so premenjalno razporejeni, eno­stavni, podolgovato eliptični, 5-15 (25) cm dolgi, zašiljeni, z gladkim ali rahlo nazobčanim in spodvihanim robom. So bleščeči in usnjati, zgoraj temno, spodaj bledo zeleni. Na spodnji strani imajo ob glavni žili blizu dna listne ploskve 2-4 žleze. Cvetovi so dvospolni, 5-števni, beli, drobni in združeni v 5-12 cm dolge, goste in pokonci stoječe grozde. Plodovi so okroglasti do valjasti, okrog 8 mm debeli, sočni, črni, bleščeči in vsebujejo po­dolgovato koščico.

Cvetenje

Enodomna in žužko­cvetna vrsta, cveti maja, jeseni pogosto pocvita.

Rastišče

Navadni lovorikovec sa­dimo na bogata in vlaž­na, a rahla tla. Kot vedno­zelena vrsta precej dob­ro prenaša nizke  tempe­rature, ki pa mu včasih vendarle poškodujejo lis­te ali celoten prirastek za­dnjega leta. Prizadene ga lahko tudi mrazna suša. Primeren je za sajenje v zavarovane lege tudi v notranjosti Slovenije. Dobro prenaša onesna­žen zrak, mestno okolje in sol, najbolje raste na svetlih in odprtih mestih, vendar dobro prenese tudi senco.

Razširjenost

v naravi je razširjen v Mali Aziji, na Kavkazu, v Iranu in na Balkanskem polotoku, kjer pa je redek. Tam ga je največ v Bolgariji, znano je tudi na­hajališče v jugovzhodni Srbiji. Po vsej Evropi in tudi v Sloveniji ga pogosto sadimo kot okrasno vrsto, ponekod v južni ali zahodni Evropi je skoraj udomačen.

Uporaba

Zaradi vednozelenih listov, bujnih in lepih cvetov, gostih plodov in pre­prostega gojenja je ena najbolj priljubljenih okrasnih grmovnih vrst. Raz­množujemo ga s semeni ter potaknjenci, s cepljenjem in poganjki iz kore­nin. Dobro prenaša obrezovanje, zato je uporaben za oblikovanje živih mej in podobnih zasaditev. Primeren je za zastiranje pogledov, vetra in prahu, zaradi strupenosti je manj primeren za sajenje v bližini vrtcev in šol. Zna­nih je veliko sort, ki se med seboj razlikujejo po obliki listov, velikosti, gostoti krošnje in količini cvetov. Med najbolj cenjenimi je sorta 'Otto Luyken' z gosto krošnjo in bujnimi, do 20 cm dolgimi socvetji.Rumenordeč les se dobro polira in je uporaben v strugarstvu in za izdelavo nekaterih delov glasbil. Cvetovi so pomembni kot vir nektarja in cvetnega prahu za čebele, plodovi kot hrana za ptice. Nekateri deli rastline so bili nekoč uporabni v ljudskem zdravilstvu, eterično olje iz listov so uporabljali kot pomirjevalo in sredstvo proti kašlju, bruhanju ali želodčnim bolečinam, liste pa zunanje kot dodatek obkladkom za začasno lajšanje bolečin. Ven­dar je uporaba lahko tvegana, saj so vsi deli rastline, razen sočnega    ose­menja plodov, zaradi vsebnosti cianovodikove kisline strupeni. 

Lovorikovec

Navadni lovorikovec