torek, 07. avgust 2012

Rakitovec - HIPPOPHAE RHAMNOIDES L.

Rakitovec je do 6 m visok grm ali do 10 m visoko drevo z nepravilno, močno razvejeno krošnjo. Poganjki so močno trnati, polni trdih, bodečih, dolgih stebelnih trnov in prekriti s srebrnkasto rjavkastimi luskami ali zvezdastimi dlačicami. Ima močno razvit koreninski sistem, ki se širi zelo daleč od debla. Iz korenin, na katerih so tudi gomoljčki dušičnih bakterij, dobro odganjajo nadzemni poganjki. Listi so enostavni, črtalasti do ozko suličasti, 5-7 cm dolgi, 0,3-1 cm široki, celorobi, fino dlakavi, sivkasti in zgoraj drobno luskasti. Cvetovi so v kratkih grozdih, so zelenorjavi, eno­spolni in brez venčnih listov; sedeči moški cvetovi imajo 2 čašna lista in 4 prašnike, kratkopeclja­ti ženski imajo čašo z 2 rogljema. Koščičasti plodovi so jajčasti do okroglasti, 7-8 mm dol­gi, oranžnordeči, prijetno dišeči in sočni, na vrhu imajo ostanke vratu. Do­zorijo v začetku oktobra, na vejah pa ostanejo še pozno pozimi, če jih ne pozobljejo ptice.

Cvetenje
Dvodomna in vetrocvet­na vrsta, cveti marca ali aprila, pred olistanjem.

Rastišče
Pogosto raste na pešče­nih, aluvialnih tleh na obrečnih terasah in po rečnih bregovih, vendar ga najdemo tudi v višjih legah. Najraje ima globo­ka in s hranili bogata, z vodo dobro preskrbljena tla, vendar zaradi svo­je prilagodljivosti lahko uspeva tudi na suhih, zmerno slanih ali revnih in izčrpanih rastiščih. Prednost daje svetlim le­gam, zasenčenja ne pre­naša dobro. Je skromen in odporen tudi proti nizkim temperaturam, dimu, prahu in soli v zraku, zato je primeren tudi za obalna rastišča.

Razširjenost
Rakitovec je razširjen po večini Evrope in po sko­raj vsej Aziji. V Sloveniji je v naravi redek in velja za prizadeto vrsto. Sa­moniklo verjetno uspeva samo na nekaj nahaja­liščih ob Dravi. Ob ne­katerih drugih rekah, na primer ob Savi pri Moj­strani in drugje ob nje­nem zgornjem toku ter na nekaj mestih ob Krki, najverjetneje raste podi­vjano. Drugje ga sadimo tudi kot okrasni grm.

Uporaba
Rakitovec je vrsta, pri­merna za utrjevanje peš­čenih rečnih bregov, ker preprečuje erozijo in s koreninami izboljšuje preskrbo tal z dušikom. Plodovi so užitni in bogati z vitamini, presni po­stanejo okusni šele po tem, ko popolnoma dozorijo. Predelujejo jih v so­kove, koncentrate in marmelade, znanih je celo nekaj sadnih sort, med katerimi je najbolj znana 'Leicora' z nekoliko debelejšimi, rumenimi plo­dovi. V zadnjem času odkrivajo in preučujejo vse več njegovih zdravilnih lastnosti. Iz plodov pridobivajo rumeno barvilo. Če želimo močan obrod, moramo v bližini ženskega grma zaradi oprašitve posaditi tudi moške­ga, znana opraševalna sorta je 'Pollmix' . Zaradi zanimivih listov in lepih plodov je priljubljena okrasna vrsta, primerna za goste, neprehodne žive meje ali za posamično sajenje. Razmnožujemo ga poleti z neolesenelimi potaknjenci ali jeseni s semeni. Zaradi dolgih in nevarnih trnov, prav tako pa zaradi močnih korenin, ki lahko dvigajo tlakovce ali celo prebijejo asfalt, moramo biti pri izbiri mest za sajenje pazljivi. 

Rakitovec



Ni komentarjev:

Objavite komentar