četrtek, 02. avgust 2012

Bela omela - VISCUM ALBUM L.

Bela omela je vednozeleni, do 1 m visok okroglast grm, ki živi kot polza­jedavec na listavcih ali iglavcih. Na gostiteljsko rastlino je pritrjena s hav­storiji. Poganjki se dihotomno (viličasto) razraščajo, so zelenkasto rumeni, upogljivi in goli. Listi so navzkrižno razporejeni, enostavni, podolgovato narobe jajčasti, 2-8 cm dolgi in do 3 cm široki, skoraj sedeči, celorobi, rume­nozeleni in debeli, mesnati. Cvetovi so enospolni, drobni in rastejo po 3-5 v sedečem pakobulu v osi med viličastima poganjkoma. Pozimi ali naslednjo pomlad dozorijo jagodasti plodovi, ki so okroglasti, 6-10 mm debeli, beli, redko bledo rumeni, poleg semen vsebujejo sluzasto lepljivo snov.

Cvetenje
Dvodomna in žužko­cvetna vrsta, cveti od marca do junija.

Bela omela
Rastišče
Bela omela je polzaje­davec, ki se s havstoriji skozi skorjo vrašča glo­boko v les na gostitelje­vi veji in iz njega črpa vodo, vendar asimilira tudi sama. Glede na gostitelja in morfološke značilnosti razlikujemo tri podvrste. Bela omela (V album subsp. album) ima vedno bele plodove, belo seme in variabilne liste. Gostitelji so samo listavci, skupaj več kot 50 vrst. Najpogostejša je na topolih (izjema je jagned), vrbah, jabla­nah in lipah, redkejša na javorjih, belih gabrih, hrastih, brestih, jesenih in jelšah, nikoli ne raste na bukvah. Razširjena je po vsej Sloveniji, razen v sredozemskem svetu. Jelova omela (V album subsp. abietis) ima nekoliko podolgovate, hruškaste, rumenkasto bele do zelenkasto rumene plodove, zelenkasto seme in temno zelene liste. Zajeda izključno jelke, najpogosteje navadno jelko. Avstrijska omela (V album subsp. austriacum) ima rumen­kaste plodove in rumenozelene liste, zajeda rdeči in včasih črni bor, zelo redko tudi smreke, macesne in cedre. V Sloveniji je redka v Pomurju.

Razširjenost
Naravno je razširjena po vsej Evropi vse do srednje in vzhodne Azije ter v severozahodni Afriki. Avtohtono raste tudi po vsej Sloveniji, na splošno je najpogostejša v vzhodnem delu države.

Uporaba
Bela omela s havstoriji razvrednoti les. Če se premočno razraste, gostitelju škoduje tudi s tem, da mu jemlje svetlobo v krošnji, ga obtežuje in po­večuje površino, na katero se nabira sneg. V gozdu jo je težko zatirati; če se močno razraste, se odločimo za posek najmočneje napadenih dreves. Škodo lahko povzroči tudi v zanemarjenih sadovnjakih. Nekoč so jo upo­rabljali v ljudskem zdravilstvu, na primer za uravnavanje krvnega tlaka in pri srčnih obolenjih, v zadnjem času vse bolj tudi v uradni medicini; iz njenih delov, predvsem listov, izdelujejo zdravila proti raku. Nekoč so plodove uporabljali za pripravo limanic, v novoletnem času pa so vedno­zelene veje s plodovi priljubljen okras. Bela omela velja za simbol večnega življenja ter miru in prijateljstva, močno so jo cenili druidi v poganskih re­ligijah. Plodovi, v nekaj manjši meri tudi listi, so za ljudi strupeni. Znanih je okrog 60 vrst belih omel.

Bela omela- simbol življenja, miru in prijateljstva

Ni komentarjev:

Objavite komentar