ponedeljek, 06. avgust 2012

Dobrovita - VIBURNUM LANTANA L.

Dobrovita je do 5 m visok listopadni grm. Poganjki so dolgi, šibasti in gradijo redko krošnjo. Skorja na mladih poganjkih je na gosto porasla z zvezdasti­mi dlačicami, ki pozneje odpadejo, skorja na debelejših debelcih pa je   rjav­kasta in plitvo vzdolžno razpokana. Brsti so navzkrižno razporejeni, veliki in goli, torej brez luskolistov. Listni brsti so podolgovati in imajo obliko stis­njenih, dlakavih listov; cvetni brsti, po položaju vedno vršni, so okroglasti in prav tako dlakavi. Navzkrižno razporejeni listi so enostavni, eliptični ali jajčasti, kratkopecljati, 5-12 cm dolgi in po robu nazobčani. Zgoraj so tem­no zeleni in redko dlakavi, spodaj sivi in gosto zvezdasto dlakavi. Cvetovi so dvospolni in vsi plodni, 6-8 mm široki, rumenobeli, rahlo dišeči in zdru­ženi v velike, 5-10 cm široke, goste pakobule. Koščičasti plodovi dozorijo med avgustom in okto­brom, so jajčasti, splošče­ni, do 9 mm dolgi, sprva zeleni, nato rdeči in na­zadnje črni, vsebujejo po eno koščico.

Dobrovita - cvetja



Cvetenje
Enodomna in žužko­cvetna vrsta, cveti maja in junija.








Rastišče
Raste na svežih, globokih in s hranili bogatih tleh na apnenčasti matični podlagi, na silikatih pa je redkejša. Rada ima stal­no vlago, vendar je pre­nese manj kot brogovita. Uspešneje se uveljavlja tudi na bolj sušnih in rev­nih tleh. Zelo dobro pre­naša zimski mraz in po­zne slane. Je svetloljubna do polsvetloljubna vr­sta, najraje ima svetle in sončne južne lege. Dobro prenese sušo, zlasti na močno apnenih tleh.
 
Razširjenost
Naravno je razširjena v srednji, vzhodni in južni Evropi, v severni Afri­ki in na Kavkazu. Po vsej Sloveniji avtohtono raste po svetlih gozdovih, gozdnih robovih, živih mejah in grmiščih.

Uporaba
Dobrovita pogosto raste v gozdnem robu, pomembna je kot hrana za pti­ce, kot čebelja paša in kot estetski element v krajini. Je tudi pogost okrasni grm, primeren za različne ozelenitve in med drugim zanimiv, ker plodovi ne dozorijo istočasno, tako da je v kobulu nekaj rdečih in nekaj črnih. Dob­ro prenese poškodovanost in se iz panja dobro obrašča. Sejanci te vrste so uporabni kot podlaga za cepljenje skoraj vseh vrst brogovit. Les je težek, trd in žilav, nekoč so ga uporabljali strugarji. Iz dolgih in elastičnih poganjkov so izdelovali koše, peharje in podobne posode ter vrvi za povezovanje, iz vej pa ročaje za biče, sprehajaine palice in cevke za pipe. Iz skorje so izdelovali lepilo za ptičje limanice. Dolge, ravne poganj­ke so že v pradavnini uporabljali za lokostrelske puščice. Popularni Otzi, moški iz kamene dobe, ki so ga pred leti zmrznjenega našli na ledeniku v Alpah, je imel v torbi ohranjenih tudi 12 puščic iz lesa dobrovite. Plodovi so rahlo strupeni, nekoč so jih uporabljali v ljudskem zdravilstvu, pre­kuhani pa so v sili celo užitni. 

Dobrovita na obrobju gozda


Ni komentarjev:

Objavite komentar