sreda, 08. avgust 2012

Malinjak - RUBUS IDAEUS

Malinjak, poleg prave robide ena naših najpogostejših robid, je do 2 m visok listopadni grm s šibastimi poganjki, ki so sprva zelenkasti in dlakavi, drob­no trnati, pozneje sivkasto rjavi z vzdolžnimi progami. Poganjki v drugem letu, po tem, ko obrodijo, navadno odmrejo. Koreninski sistem je dobro raz­vit in se v tleh razrašča izjemno hitro. Iz korenin intenzivno odganjajo novi poganjki, s pomočjo katerih se malinjak pogosto strnjeno in gosto razraste po veliki površini. Listi so 5-10 cm dolgi in lihopernato sestavljeni iz 3-5, redko 7 lističev, posamezni lističi so po robu neenakomerno dvojno nazob­čani, zgoraj gladki in temno zeleni, spodaj polsteni in skoraj beli. Cvetovi so dvospolni, 5-števni, drobni, z belim vencem in majhnimi čašnimi listi in združeni v grozdasta socvetja. Birni plodovi, t. i. maline, so polkrožni, rdeči do oranžni, prijet­no dišeči, sočni, sladki in zlahka razpadejo na po­samezne plodiče.

Cvetenje
Enodomna in žužkocvet­na vrsta, cveti maja in ju­nija, v višjih legah julija.

Rastišče
Potrebuje globoka, bo­gata in humozna tla ter razmeroma veliko vlage, sušnih in revnih rastišč ne prenaša dobro. Kljub temu je malinjak pre­cej prilagodljiv. Je svet­loljubna do polsencoz­držna vrsta, zimski mraz prenaša dobro, zaradi poznega cvetenja pa tudi pozne slane. Gojen mali­njak v nasadih potrebuje več svetlobe in zračne, zmerno vetrovne lege ter dobro gnojenje.

Razširjenost
Naravni areal malinjaka je zelo velik in obsega Evropo, Azijo in Severno Ameriko. Raste tudi v skoraj vsej Sloveniji, najpogostejši je v gorskem in subalpinskem pasu po gozdnih robovih, po svetlih gozdovih, na jasah, posekah, požariščih in med skalovjem.

Uporaba
Plodovi malinjaka, maline, so užitni in veljajo za enega najbolj cenjenih gozdnih sadežev. Hkrati je malinjak tudi najpomembnejša sadna vrsta iz rodu robid. Stari rimski pisci navajajo, da so malinjak že v 4. stoletju začeli gojiti kot vrtno rastlino in jo uporabljati kot hrano in zdravilo. V začetku 19. st. je bilo znanih že 23 sort malin, danes je znanih nekaj sto. Med njimi so pogoste 'Malling Exploit', 'Willamette', 'Meeker', 'Glen Ample', 'Glen Clova' in 'Zeva II'. Plodove uživamo presne ali sušene, predelane v kom­pot, sok, marmelado, žele, vino, liker in žganje, največ pa jih predelajo v znani sirup, t. i. malinovec. Plodovi in listi imajo tudi več zdravilnih last­nosti. Zdravijo razna vnetja in ustavljajo drisko, zato jih radi dodajamo čajnim mešanicam. Malinjak je zelo pomemben za čebeljo pašo, saj daje izvrsten med. Ob malinjaku in pravi robidi sta praktično po vsej Sloveniji močno raz­širjeni samo še dve vrsti; sinjezelena robida (R. caesius L.) in srhkostebelna robida (R. hirtus W. et K.). Druge divje vrste so pri nas redkejše in večino­ma omejene na posamezna območja ali celo samo posamezna nahajališča. 

Malinjak













Slastne maline




1 komentar:

  1. Spoštovani

    Sem malo v zadregi, ki ne vem za Malinove liste, če se lahko zmeljejo v prah, da bi ga užival za čaj z drugimi zališči, ki me tudi zanima, če je večji učinek v prahu, kot zdrobljeni in prosim za komentar, ki sem sedaj nabral liste, lp Tomaž.

    OdgovoriIzbriši