torek, 07. avgust 2012

Navadna leska - CORYLUS AVELLANA L.

Navadna leska je velik, do 5 m visok listopadni grm in včasih do 7 m vi­soko drevo. Krošnja je močno razvejena in gosta, koreninski sistem plitev, vendar široko razrasel. Poganjki so najprej poraščeni z rdečkastimi dlači­cami, pozneje so goli in bleščeči. Skorja na debelcih je siva, bleščeča, posu­ta z belimi lenticelami in tudi v višji starosti gladka. Listi so 7-10 cm dolgi in približno enako široki, zgoraj so temno zeleni, spodaj svetlejši in ob žilah dlakavi. Značilne in lahko prepoznavne moške mačice se razvijejo že poleti in prezimijo, spomladi pa že zgodaj zacvetijo in se podaljšajo do dolžine 12 cm. Ženski cvetovi ostanejo med cvetenjem skriti v cvetnih brstih, iz katerih se kažejo le drobne nitaste rdeče brazde. Plodovi so ore­ški (imenovani lešni­ki), skupaj z zvonastim ovojem, ki je sprva ze­len, konec septembra, ko plodovi dozorijo, pa porjavi. Dozoreli lešniki takoj odpadejo.

Cvetenje
Enodomna in vetrocvet­na vrsta, cveti od febru­arja do aprila.

Rastišče
Leska ima najraje sve­ža, bogata in hranljiva tla, izogiba se plitvim, suhim, močno degradi­ranim ali mokrim, moč­virnim ali zelo kislim tlom. Odporna je proti nizkim temperaturam. Je svetloljubna vrsta in ne prenese močne sence, saj se v njej hitro zadu­ši. Zelo dobro odganja iz panja in se tako hitro obnavlja.

Razširjenost
Razširjena je po vsej Evropi in v severozahodni Afriki. Na severu raste do sredine Skandinavije, na jugovzhodu do Male Azije in Kavkaza. V Slove­niji je navadna leska ena najbolj pogostih grmovnih vrst, redkejša je samo v najbolj suhih delih sredozemskega sveta. Navadno raste do 1000, redko do 1200 m nadmorske višine. Najbolj je razširjena v nižinah, gričevjih in sredogorju.

Uporaba
Kjer je dovolj padavin, je leska pionirska vrsta. Zarašča opuščene kmetij­ske površine in gradi goste sestoje, ki povsem zasenčujejo tla. V gozdu je pomembna, ker z odpadlim listjem izboljšuje tla, ohranja njihovo vlažnost in jih varuje pred erozijo. Je bistven sestavni del gozdnega roba in varuje notranjost gozda pred zunanjimi vplivi, na primer vetrom, brez potrebe in premisleka je ni zaželeno izsekavati. S plodovi se hranijo mnoge gozdne živali. Les uporabljajo v domači obrti za izdelavo košev, grabelj in drugih izdel­kov, nekoč so ga uporabljali za kurjavo, za izdelavo smodnika in drugo. Pri številnih narodih velja leska za simbol plodnosti in z njo je povezanih več pregovorov. Lešniki so užitni in so znana hrana že od bronaste dobe naprej. Znanih je veliko gojenih sort z debelimi plodovi, ki jih zaradi lep­še rasti pogosto cepijo na podlago iz turške leske (Corylus maxima Mill.). Lesko sadijo tudi kot okrasni grm, sorta 'Fuscorubra' ima škrlatno rdeče liste, 'Pendula' povešene in 'Contorta' vijugaste in skrivenčene veje. 

Leska











Lešniki

Ni komentarjev:

Objavite komentar