ponedeljek, 06. avgust 2012

Navadni rožmarin - ROSMARINUS OFFICINALIS L.

Navadni rožmarin je do 1, redko do 2 m visok vednozeleni grm s pokonč­nimi poganjki z rjavo skorjo. Redkeje raste tudi kot polegli grm. Navzkriž­no nameščeni listi so enostavni, črtalasti, 3-5 cm dolgi in do 3,5 mm široki, aromatični, usnjati, zgoraj zeleni, spodaj gosto belo puhasti, listni rob je cel in spodvihan, listni vrh pa je top. Listi so poraščeni z zvezdastimi dla­čicami. Cvetovi so združeni v drobne, 3-6 cm dolge obstranske grozde, ki rastejo na poganjkih prejšnjega leta. Cvet je dvospolen, someren, čaša je do 4 mm dolga, zelena ali škrlatna in dvoustna. Venec je moder ali modrobel, do 12 mm dolg in dvousten, zrastel iz 5 venčnih listov, od katerih dva tvo­rita zgornjo ustno, t. i. čelado, trije pa spodnjo ustno. Plodovi so členasti oreški, ki razpadejo na 4 drobne enosemenske plodiče (oreške).


Cvet rožmarina

Cvetenje
Enodomna in žužko­cvetna vrsta, cveti od ja­nuarja do aprila, včasih pa tudi vse leto. 








 
Rastišče
Navadni rožmarin je vr­sta suhih sredozemskih rastišč in pogost sestavni del makije na skalnatih tleh. Najraje ima dobro odcedna tla, prenese dol­gotrajno sušo, potrebuje pa sončne in odprte lege. Rožmarin je sicer zmrzal­no trdna vrsta in prenese celo do -15°C, vendar ga je treba v hladnejših predelih saditi v zavetje prisojnih, proti jugu ali zahodu obrnjenih zidov. Na mestih ob morju do­bro prenaša sol v zraku.

Razširjenost
Naravno je razširjen v vsem Sredozemlju. Njegova samoniklost v Sloveniji je vprašljiva, čeprav ne izključena. V sredozemskem svetu ga povsod in zelo pogosto gojimo, a raste tudi v naravi po prisojnih kamnitih pobočjih, marsikje podivjano. V notranjosti Slovenije ga gojimo kot posodovko, vča­sih na prostem preživi v zavetnih legah ob hišah.

Uporaba
Priljubljen tako kot začimba kot okrasna rastlina
Rožmarin izredno pogosto sadimo kot okrasno rastlino zaradi vednozele­nih listov, lepih cvetov in prijetnega vonja, ki ga oddaja vsa rastlina. Sadi­mo posamezne grme ali skupine, primeren je za vse vrste živih mej, tudi za strižene, saj se po obrezovanju izredno dobro obraste. Obrezujemo in oblikujemo ga spomladi; če pozimi pozebe, ga je treba močno obrezati do živega lesa. Žive meje obrezujemo takoj po cvetenju. Razmnožujemo ga poleti z delno olesenelimi potaknjenci. Listi vsebujejo veliko eteričnih olj, zato so ena najpogosteje uporabljanih in najbolj značilnih sredozemskih začimb, kot začimbo pa včasih uporab­ljajo tudi cvetove. Že v antiki je bil rožmarin priljubljena zdravilna rastli­na, ko pa je župnik Kneipp rožmarin še posebej blagoslovil, je v ljudskem zdravilstvu začelo veljati, da naj bi zdravil skoraj vse bolezni. Znano je, da uravnoveša živčni sistem, spodbuja krvni obtok in pomaga pri nizkem krvnem tlaku. Eterična olja uporabljajo v kozmetični industriji, posebno dobro naj bi učinkovala proti prhljaju in proti nastanku pleše. Rožmarin velja za simbol prijateljstva in zvestobe, neveste so za izkaz pre­danosti na glavi nosile rožmarinove vence, v Sloveniji tudi v pušeljčku, skupaj z nageljnom. Pri pogrebih so z njim odganjali zle duhove.

Ni komentarjev:

Objavite komentar