četrtek, 09. avgust 2012

Navadni skobotovec - PHILADELPHUS CORONARIUS L.

Navadni skobotovec ali nepravi jasmin je do 3 m visok listopadni grm s pokončnimi poganjki, s katerih se močno luščijo tanke plasti rjavkastega lubja. Brsti niso vidni. Listi so navzkrižno razporejeni, enostavni, jajčasti, 4-8 cm dolgi in 1,5-5 cm široki, zašiljeni in po robu razločno grobo na­zobčani. Zgoraj so temno zeleni, spodaj svetlo zeleni in večinoma goli, le v pazduhah žil in po žilah dlakavi. Cvetovi so dvospolni in 4-števni, beli, 2,5-3,5 cm široki, zelo lepo in močno dišeči (od tod ime nepravi jasmin). Venčni listi so podolgovato narobe jajčasti in široko razprti, čašni listi so jajčasti in tako kot cvetišče goli, številni prašniki so rumeni. Po 5-9 cvetov je na koncu poganjkov združenih v grozde. Plod je 4-delna, do 1 cm dolga glavica, ki vsebuje drobna semena.

Cvetenje
Enodomna in žužkocvet­na vrsta, cveti od konca maja do začetka julija.

Rastišče
Glede rastišč nima po­sebnih zahtev, najbolje seveda uspeva na sve­žih, dobro odcednih in s hranili bogatih tleh. Za močno rast potrebuje svetle, sončne lege in do­volj prostora, a preživi tudi v senci. Je prezimno trden in zlahka prenese nizke temperature tudi v notranjosti Slovenije. Dobro prenaša mestno okolje. Je ena redkih gr­movnic, ki zdrži  konku­renco domačih vrst. Zato se večkrat ohrani v starih in zapuščenih parkih.

Razširjenost
Navadni skobotovec je naravno razširjen v srednji in severni Italiji, Avstri­ji, v osrednji Romuniji, Mali Aziji in na Kavkazu. Nekoliko presenetljivo v Sloveniji samoniklo ne raste, zelo pogosto pa ga gojimo kot okrasni grm. Včasih raste podivjano.

Uporaba
Navadni skobotovec v srednji in zahodni Evropi gojimo kot okrasno gr­movnico že od 16. stoletja. V Sloveniji je eden najpogostejših okrasnih grmov, posamezno ali v manjših skupinah ga sadimo predvsem zaradi dehtečih in lepih cvetov. Znanih je več okrasnih sort, največ jih je vzgo­jil francoski žlahtnitelj Victor Lemoine. Najpogostejša sorta je 'Zeyheri' s snežnobelimi, do 5 cm velikimi in močno dišečimi cvetovi, znane so še 'Primuliflorus' z vrstnatimi cvetovi, 'Variegatus' z belo lisastimi listi in 'Aureus' z rumenkastimi mladimi listi. Nega ni zahtevna, na vsaki 2 do 3 leta po cvetenju pri tleh porežemo stare poganjke, presvetlimo krošnjo in pustimo samo mlada debelca, ki bodo cvetela prihodnje leto. Vedno reže­mo cele veje in jih nikoli ne krajšamo. Skobotovec razmnožujemo poleti z neolesenelimi potaknjenci. Med škodljivci se zelo pogosto pojavljajo listne uši, ki navadno močno napadejo letošnje poganjke in mlade liste. Listi vsebujejo veliko saponinov, zato jih, zdrobljene in zmešane z vodo, lahko uporabljamo kot zelo učinkovit naravni nadomestek za milo. Liste je mogoče uporabljati tudi kot loščilo za les. Rod Philadelphus se imenuje po Ptolemaeusu Philadelphusu, egiptovskem kralju iz 3. st. pr. n. št. Vanj spada 75 vrst pretežno listopadnih grmov iz zmernega pasu severne poloble. 

Navadni skobotovec


Ni komentarjev:

Objavite komentar