torek, 07. avgust 2012

Rumeni dren - CORNUS MAS L.

Rumeni dren je listopadni grm ali do 8 m visoko drevo z gosto okroglasto krošnjo in dobro razvitim koreninskim sistemom, ki se razrašča globoko v tla. Poganjki so nežno dlakavi, na prvih dveh členkih v prerezu kvadratni in po eni strani zeleni, po drugi pogosto rdečkasti in podobni poganjkom rdečega drena. Skorja na deblu je sprva rumenosiva in gladka, pozneje potemni in razpoka v drobne ploščice. Brsti so dveh vrst. Listni brsti so podolgovati, drobni in zašiljeni, cvetni so okrogli in rastejo na kratkih po­ganjkih. Navzkrižno razporejeni listi so enostavni, jajčasti do eliptični, 8-10 cm dolgi, zašiljeni in imajo 3-5 parov lokastih žil. Spodaj so v pazdu­hah žil značilni šopki belih dlačic. Cvetovi so dvospolni, 4-števni, rumeni (od tod njegovo slovensko ime) in združeni v pakobulasta socvetja, široka 1,5-2 cm. Koščičasti plodovi (t. i. drenulje) so rdeči, popolnoma zreli sko­raj črni, do 2 cm dolgi, eliptični in kiselkasto-trpkega okusa. Popolnoma zreli ali od prve slane zmehčani postanejo zelo sladki.

Cvetenje
Enodomna in žužkocvetna vrsta. Kot eden prvih grmov zacveti že febru­arja ali marca, še pred olistanjem.

Rastišče
Najbolje uspeva na hu­moznih in zračnih, ne­koliko bazičnih tleh na apnencu, dobro prenaša tudi slaba rastišča. Za rast potrebuje malo vla­ge, prilagojen je dolgo­trajnim sušam, potrebuje pa precej poletne toplo­te. Zimski mraz prenaša dobro, sicer pa je najpo­gostejši po južnih poboč­jih, kjer ga ne prizadene­jo pozne slane. Prenaša močno sončno pripeke in velja za svetloljubno vrsto, vendar razmero­ma dobro prenaša tudi senco. Odganja iz pa­nja in se tudi pogrizen uspešno obnavlja.

Razširjenost
Naravno je razširjen v južni in srednji Evropi vse do osrednje Francije, prav tako v Mali Aziji, na Kavkazu in v Armeniji. Avtohtono raste tudi po vsej Sloveniji, najpogostejši je v termofilnih hrastovih gozdovih, po gozd­nih robovih, gmajnah in grmiščih od nižin do gorskega pasu. Kot toplo­ljubno vrsto ga zlasti v hladnejših predelih Slovenije najdemo samo na toplih, južnih, navadno apnenčastih pobočjih.

Uporaba
Rumeni dren je pomemben gradnik gozdnega roba. Plodovi so hrana za gozdne živali, zelo zgodaj cvetoči cvetovi so dragocena čebelja paša. Pri­meren je za pogozdovanje in utrjevanje sušnih južnih in jugozahodnih, eroziji izpostavljenih pobočij, nasipov, ob cestnih brežin in podobno. Zara­di cvetov, plodov in jeseni rdečkastega listja ga pogosto sadimo kot okras­no rastlino. Obstaja nekaj okrasnih sort 'Variegata' ima belo obrobljene liste, 'Jolico' pa velike, do 3 cm dolge plodove. Primeren je za sajenje v omejkih, dobro prenaša obrezovanje in gradi eno najlepših živih mej. Plodovi so užitni, predelujejo jih v marmelade in sokove, iz njih kuhajo žganje, imajo pa tudi nekaj zdravilnih lastnosti. Les je zelo trd in kakovo­sten, uporabljali so ga kolarji in strugarji, nekoč so morali biti iz drenovine izdelani npr. zobje pri grabljah. 

Rumeni dren




Ni komentarjev:

Objavite komentar