četrtek, 09. avgust 2012

Njivni šipek - ROSA ARVENSIS HUDS.

Njivni ali njivski šipek je listopadni grm s tankimi, zelenimi, do 1,5 (2) m dolgimi poganjki, ki se lokasto upogibajo, rastejo ob opori ali se plazijo po tleh in hitro ukoreninjajo. Poganjki so gladki in poraščeni z ostrimi, ukriv­ljenimi, 3-6 mm dolgimi bodicami oziroma emergencami. Listi so 7-10 cm dolgi in lihopernato sestavljeni iz 5-7 eliptičnih, 1-3 cm dolgih, do 1 cm širokih, nežnih, po robu enojno ali dvojno nazobčanih, sivkasto zelenih, go­lih in nebleščečih lističev. Cvetovi so posamezni ali v skupinah po 2-3, dvo­spolni, 2,5-5 cm široki, beli in brez vonja, imajo 5 venčnih in prav toliko čaš­nih listov. Ti se po cvetenju ukrivijo navzdol in nato odpadejo. Cvetni peclji so 2-4 cm dolgi in močno poraščeni s kratkopecljatimi žlezami. Plodovi so okroglasti ali ovalni, 10-13 mm dolgi, goli birni oreški, sestavljeni iz temno rdečega, vrčasto odebeljenega cvetišča, v katerem so posamezni plodiči (oreški).

Cvetenje
Enodomna in žužkocvet­na vrsta, cveti junija in julija.

Rastišče
Navadno raste na glo­bokih in z apnencem bogatih tleh, največkrat na gozdnem robu, po jasah, grmiščih, omejkih in živih mejah, vendar tudi v podrasti v svetlih gozdovih. Ima močno razvit koreninski sistem, zato uspešno raste tudi na suhih tleh. Je prezim­no trdna vrsta in dobro prenaša nizke zimske temperature, vendar bo­lje uspeva na toplejših rastiščih.

Razširjenost
Njivni šipek raste po skoraj vsej Evropi, najpogostejši je v zahodni in sred­nji Evropi, proti vzhodu je vse redkejši. Avtohtono raste po vsej Sloveniji in je naša najbolj razširjena vrsta šipka; največ ga najdemo na območjih mezofilnih in termofilnih hrastovih gozdov.

Uporaba
Šipki ali divje vrtnice gradijo gozdni rob in so pomemben vir hrane za gozdne živali, pticam omogočajo varna mesta za gnezdenje. Z močnim razraščanjem po posekah, požariščih in drugih razgaljenih ali presvetlje­nih mestih opravljajo varovalno in pionirsko vlogo. Če se preveč razraste­jo, lahko v gozdu postanejo nadležen plevel in otežujejo obnovo gozda in rast mladja, zato jih je treba včasih odstranjevati. Zreli plodovi so bogati z vitaminom C in drugimi vitamini, uporabljamo jih za pripravo čajev, marmelad in podobno. Znani so tudi mnogi zdravil­ni učinki šipkov. Skupaj je znanih 200-250 vrst šipkov, v Sloveniji je samoniklih 22 vrst. Za­radi velike variabilnosti, številnih prehodnih oblik in križancev je njihovo določevanje zelo težavno. Poleg njivnega šipka sta po vsej Sloveniji močno razširjena še precej podoben navadni šipek (R. canina L.), ki ga razlikuje­mo po pernato deljenih zunanjih čašnih listih in pogosto rožnatih cveto­vih, in kimastoplodni šipek (R. pendulina L.). Druge vrste so manj pogoste ali omejene na posamezna fitogeografska območja. 

Cvet šipka













Šipek - plod


Ni komentarjev:

Objavite komentar