četrtek, 09. avgust 2012

Gola vrba - SALIX GLABRA SCOP.

Gola vrba je pokončen, do 1,5 m, včasih do 2,5 mvisok listopadni grm z značilnimi rjavimi in razmeroma malo rezvejenimi poganjki, ki so, tako kot listi, goli (od tod njeno ime). Brsti so značilno sploščeni in imajo na sredini razločno izražen greben. Premenjalno nameščeni listi so enostavni, narobe jajčasti, 4-8 cm dolgi in 2,5-3,5 cm široki, precej debeli, goli, zgoraj temni in bleščeči, spodaj svetlejši, modrikasti in voščeno poprhnjeni. Pri­listi se največkrat ne razvijejo. Moške mačice so do 5 cm dolge, cvetovi imajo po dva prašnika z rdečimi prašnicami in so zelo dekorativni. Ženske mačice so dolge do 7 cm, cvetovi pa imajo gole plodnice. Plodovi so glavi­ce, ki razpadejo na dva dela in v katerih so drobna rjava semena.

Cvetenje
Dvodomna in žužko­cvetna vrsta, cveti maja in junija, včasih tudi ju­lija, hkrati z olistanjem ali malo po njem.

Rastišče
V vseh delih svojega are­ala je gola vrba najpogo­steje zastopana v subal­pinskem pasu, večkrat se vzpne tudi v alpinski pas, vse do višine 2500 m. Raste na svežih do vlaž­nih, prepustnih in do­bro odcednih bazičnih, ilovnatih ali gruščnatih tleh, vedno na karbo­natni podlagi. Pogosta je na peščenih ali kamnitih nanosih po bregovih rek, hudournikov in po me­liščih. Pogosto raste med ruševjem, včasih gradi samostojne sestoje. Naj­bolje uspeva v sončnih legah, vendar prenese tudi nekaj zasenčenja.

Razširjenost
Je vzhodnoalpsko-dinarska vrsta, naravno je razširjena v vzhodnih Alpah, na Velebitu in na severozahodnem delu Dinarskega gorovja. Osrednji del areala leži v severni Italiji in v Avstriji, prek Slovenije in Hrvaške pride najdlje do planine Prenj v Bosni in Hercegovini. V Sloveniji je avtohtona, najpogostejša je v subalpinskem pasu alpskega območja na gruščih, po meliščih ter ob gorskih rekah in potokih, ponekod se spusti tudi do nižin.

Uporaba
Gola vrba je v alpskem svetu pomemben stabilizator nestabilnih apnen­častih ali dolomitnih pobočij, melišč in hudournikov. S svojimi močno razraščenimi koreninami prerašča tla ter preprečuje erozijo in odnašanje materiala v dolino. Zelo je uporabna v inženirski biologiji, še zlasti, ker se zelo dobro ukoreninja. Je ena najlepših in najprimernejših nizkih vrb za sajenje v skalnjakih in alpskih vrtovih. Vendar jo zaenkrat pozna razmeroma malo vrtnarjev in njena uporaba v ta namen je brez dvoma preredka. Cenjena je zaradi tem­no zelenih, bleščečih golih listov, prav tako pa zaradi lepih in atraktivnih cvetov. Gola vrba je ena od štirih v Sloveniji avtohtonih vrst vrb, ki jih je opisal in poimenoval Janez Anton Scopoli, botanik in rudniški zdravnik v Idriji. Med njimi je tudi alpska vrba (Salix alpina Scop.), nizek grm z eliptičnimi, do 3 cm dolgimi listi, ki v Sloveniji raste v Alpah, na Blegošu in v dinar­skem svetu v alpinskem in celo nivalnem pasu. 

Gola vrba












Gola vrba - cvet


Ni komentarjev:

Objavite komentar