sreda, 08. avgust 2012

Navadni češmin - BERBERIS VULGARIS L.

Navadni češmin je pogost in vsem dobro znan, do 3 m visok, listopadni, pokončen grm z dobro razvitim koreninskim sistemom in šibastimi, slabo razvejenimi poganjki z vzdolžno nagubano skorjo. Na dolgih poganjkih so razviti značilni, do 2 cm dolgi trojnati trni, ki so pravzaprav preob­raženi listi in tudi nekakšen zaščitni znak češmina. Skorja na debelcu je sivorjava in gladka, les in notranja stran skorje pa sta intenzivno rumeni. Listi rastejo v šopkih oziroma rozetah na kratkih poganjkih, so narobe jajčasti in podolgovati, 3-6 cm dolgi ter drobno, pogosto tudi bodeče na­piljeni, na vrhu zaobljeni in goli. Zgoraj so temno in spodaj svetlo zeleni, jeseni rumeno ali rdeče obarvani. Intenzivno rumeni cvetovi so močno in značilno dišeči, dvospolni in združeni v grozdasta socvetja. Plodovi so podolgovate, 10-12 mm dolge, živordeče jagode z enim do tremi semeni. Zreli plodovi so užitni, vendar zaradi velike vsebnosti jabolčne in sadnih kislin kiselkastega okusa, zato presnih ponavadi ne uživamo.

Cvetenje
Enodomna in žužko­cvetna vrsta, cveti maja in junija.

Rastišče
Navadni češmin dobro uspeva na vseh vrstah tal, najbolje seveda na globokih, humoznih in bogatih s hranili.  Neko­liko raje ima bazična tla na apnenčasti podlagi in mesta, kjer je poleti dovolj toplote. Prenese sušo, zato največkrat ra­ste na suhih ali zmerno suhih, včasih tudi bolj svežih rastiščih. Največ­krat ga najdemo na sve­tlih mestih na gozdnem robu ali po grmiščih, če­prav prenese tudi nekaj zasenčenja.

Razširjenost
Raste predvsem v srednji, južni in vzhodni Evropi ter v severni Afriki, na vzhodu je razširjen še na Kavkazu. Samoniklo raste po vsej Sloveniji in je eden naših najpogostejših grmov, največ ga je po grmovnatih pobočjih, živih mejah, svetlih gozdovih in gozdnih robovih od nižin do gorskega pasu.

Uporaba
Ponekod v južni Evropi navadni češmin zaradi odpornosti proti suši in za­radi trnov, ki preprečujejo objedanje, uporabljajo za pogozdovanje ogolelih kraških površin. Je pomembna vrsta za oblikovanje gozdnega roba in igra važno vlogo pri ekologiji gozda, ker varuje njegovo notranjost pred pre­močnimi zunanjimi vplivi. Plodovi so dobra hrana za gozdne živali. Užit­ni so tudi za ljudi, marsikje jih uporabljajo za pripravo različnih osvežilnih in alkoholnih napitkov, sorta 'Dulcis' ima sladke plodove, sorto 'Asperma' so nekoč v Franciji pogosto uporabljali za pripravo marmelade. Uživanje presnih plodov zaradi vsebnosti kislin in številnih vitaminov lahko dviga splošno odpornost telesa. Je ena najstarejših zdravilnih rastlin, redkeje jo sadimo kot okras. Češmin je nevaren prenašalec žitne rje, zato v bližini žitnih polj ni preveč dobrodošel. Vsi deli rastline, razen jagod, so zaradi vsebnosti alkaloida berberina strupeni. 

Navadni češmin

Ni komentarjev:

Objavite komentar