četrtek, 9. avgust 2012

Alpsko grozdičje - RIBES ALPINUM L.

Alpsko grozdičje ali alpski ribez je do 2,5 m visok, gosto raščen in močno razvejen grm brez trnov. S poganjkov se redno luščijo podolgovati trako­vi lubja. Listi so premenjalno razporejeni, plitvo dlanasto krpati in imajo 3-5 krp, veliki so 3-5 cm in so po obeh straneh žlezasto dlakavi, pecelj je precej krajši od listne ploskve. Spomladi se listi razvijejo zgodaj, jeseni se pogosto rumeno obarvajo. Drobni rumenozeleni, sladko dišeči cvetovi so največkrat 5-števni, imajo drobno čašo s kratkimi čašnimi listi, barvit venec in 5 prašnikov, po 20-30 so združeni v kratke pokončne grozde. Podporni listi so daljši od cvetnih pecljev. Plodovi so do 5 mm debele, rdeče, bleščeče, gole in užitne večsemenske ja­gode z ne preveč inten­zivnim okusom.

Cvetenje
Večinoma dvodomna, redko tudi enodomna vrsta, žužkocvetka, cveti od aprila do avgusta.

Rastišče
Večinoma raste v sve­tlih gorskih gozdovih do 1900 m nadmorske višine in potrebuje vlaž­na, a dobro odcedna in zračna tla, ki pa so lah­ko revna s hranili. Raste na sončnih ali rahlo za­senčenih mestih, izjem­no dobro prenese nizke temperature in snežne padavine. Ker je alpsko grozdičje odporno proti onesnaženemu zraku, je primerno tudi za sajenje v mestnem okolju.

Razširjenost
Raste po gorovjih po vsej Evropi od Pirenejskega polotoka do Skandinavi­je in Balkanskega polotoka, na Kavkazu in še daleč v Sibiriji. V Sloveniji je najbolj razširjena avtohtona vrsta ribeza, raste predvsem v subalpinskem pasu v alpskem in dinarskem svetu, redko, na primer na Slavniku, pa jo lahko najdemo tudi v submediteranskem svetu.

Uporaba
Alpsko grozdičje je razmeroma malo uporabna vrsta. Lahko jo sadimo zaradi užitnih plodov, ki pa niso preveč cenjeni in so najbolj primerni za predelavo. Ker vrsta v primerjavi z večino drugih ribezov ni samooplod­na, moramo v nasadu za opraševanje posaditi tudi nekaj moških grmov. Včasih jo sadimo kot okras, sorte so na primer 'Aureum', nizek ženski grm z rumenimi listi, 'Green Mound', ki je primerna za nizko živo mejo in 'Pu­milum', pritlikava ženska pokrovna sorta. Vse lahko obrezujemo. Še bolj uporabne so nekatere druge, k nam večinoma od drugod prinese­ne vrste grozdičja. Med sadnimi vrstami sta v nasadih najpogostejša črno grozdičje ali črni ribez (Ribes nigrum L.), ki v Sloveniji verjetno ni samo­nikel, vendar ponekod raste podivjano, in rdeče grozdičje oz. rdeči ribez (Ribes rubrum L.), sadimo pa tudi nekaj sort pri nas avtohtone kosmulje (Ribes uva-crispa L.). Med okrasnimi vrstami prevladujejo prelepe sever­noameriške vrste, med njimi bogato rumeno cvetoče zlato grozdičje (Ribes aureum Pursh.) in še pogostejše, rdečerožnato cvetoče krvavordeče groz­dičje (Ribes sanguineum Pursh.). 

Alpski ribez













Alpsko gozdičevje

Ni komentarjev:

Objavite komentar