Floridski dišečnik - CALYCANTHUS FLORIDUS L.

Floridski dišečnik ali cvetni blagoduh, kot ga tudi imenujemo, je do največ 3 m visok, počasi rastoč listopadni grm z gosto krošnjo, ki se pri starejših gr­mih sčasoma lahko razraste v pravo goščavo. Poganjki so gosto dlakavi, brsti drobni in skoraj neopazni, vsi rastlinski deli od korenin, lesa in skorje do listov in cvetov prijetno dišijo po sadju (od tod njeno ime) ali po kafri. Listi so navz­križno nameščeni, enostavni, široko eliptični in 5-12 cm dolgi, zgoraj živo temno zeleni, spodaj svetlejši, sivkasto zeleni in dlakavi. Jeseni so listi zlato rumeni. Najlepši in najbolj prepoznaven del rastline so cvetovi. Ti so 5-7 cm široki in sestavljeni iz številnih ozkih, temnih, rjavordečih, včasih tudi rahlo vijoličnih cvetnih lističev, ki se na vejah pojavljajo od spomladi naprej še vse poletje, Plod je vrčast, do 7 cm dolg suh orešek, ki pa se pri nas razmeroma redko razvije.

Cvetenje

Enodomna in žužkocvet­na vrsta, cveti od maja do julija.

Rastišče

Dobro raste na skoraj vseh vrstah tal, potrebu­je malo nege in je izredno odporen proti boleznim in škodljivcem. Dobro uspeva v sončnih do rah­lo zasenčenih legah (tu zraste višje), ustrezajo mu vlažna, a dobro odcedna tla. Pomanjkanja vlage ne prenaša najbolje, zato ga je med poletnimi sušami priporočljivo 

zalivati. Pri nas je večinoma prezim­no trdna vrsta in nizke temperature ga navadno ne poškodujejo.

Razširjenost

Naravno raste v vlažnih gozdovih na jugovzhodu Severne Amerike med Virginijo, Misisipijem in Florido, kjer je ogrožena vrsta. V Evropi ga naj­večkrat sadimo kot okrasno vrsto, od treh znanih vrst dišečnikov je najpo­gostejši. V Sloveniji ga sadimo razmeroma redko.

Uporaba

Floridski dišečnik je priljubljen predvsem zaradi svojega prijetnega in in­tenzivnega vonja ter preprostega razmnoževanja, saj ga lahko množimo s semeni, grebenicami, delitvijo in potaknjenci. Posušene liste, cvetove, skorjo in poganjke marsikje uporabljajo za potpuri. Pri izbiri grma v dre­vesnici je dobro upoštevati, da se intenzivnost vonja od primerka do pri­merka močno razlikuje in kaj lahko se zgodi, da kupite grm, ki skoraj ne diši. Poleg tega je znano, da starejši cvetovi dišijo močneje kot mlajši. Sorta 'Athens' se močno razveji že pri tleh in ima bele cvetove in jeseni zlato listje, 'Michael Lindsey' ima intenzivno dišeče cvetove in lepe bleščeče li­ste. Izvlečki iz skorje, med njimi strihninu podoben alkaloid kalikantin, so uporabni pri izdelovanju zdravil. Podobna in še nekoliko močneje di­šeča vrsta z listi, ki so po obeh straneh enake zelene barve in ki jo včasih sadimo tudi pri nas, je zahodni dišečnik (Calycanthus occidentalis Hook. et Arn.) iz Kalifornije. 

Floridski dišečnik