sreda, 08. avgust 2012

Japonska kutina - CHAENOMELES JAPONICA (THUNB.) LINDL. EX SPACH

Navadna japonska kutina ali goreči grm je do 1 m visok, gosto razvejen listopadni grm s trnatimi, močno dlakavimi in bradavičastimi poganjki ter plitvimi površinskimi koreninami. Listi so široko jajčasti, na vrhu topi, 3-5 cm dolgi, po robu grobo nažagani, prilisti so eliptični, nažagani, do 2 cm veliki in ne odpadejo. Listi so temno zeleni, bleščeči in goli. Cvetovi rastejo posamič ali v manjših skupinah na močno trnatih in brezlistnih kratkih poganjkih ali obstransko na starejših dolgih poganjkih. So dvo­spolni, petštevni in do 3 cm široki, venčni listi so opečnato rdeči, vsak cvet ima okoli 50 prašnikov. Plodovi, po tipu so jabolkasti, so okroglasti, 3-4 cm debeli, užlebljeni, sprva zeleni, pozneje rumeni ali rahlo rdečkasti in s temnimi pikami, trdi, močno aromatični in kiselkasti. Vsebujejo temno rjava, 7-19 mm dolga semena. Plodovi so užitni, vendar v prehrani ne preveč po­gosto uporabljani.

Cvetenje
Enodomna in žužko­cvetna vrsta, cveti zgodaj, in sicer marca ali aprila, še pred olistanjem.

Rastišče
Znana je kot skromna in nezahtevna vrsta, ki raste na vsakršnih tleh, najbolje na svežih, ro­dovitnih in dobro od­cednih tleh na sončnih in svetlih mestih. Na preveč apnenčastih tleh ji listi začnejo rumene­ti. Dobro prenaša nizke zimske temperature in sušo, prav tako prah, dim in onesnažen zrak. Slabše prenese zbita tla.

Razširjenost
Naravno je razširjena na Japonskem na otokih Honšu in Kjušu, od koder so jo v Evropo prvič prinesli leta 1869. Danes jo po vsem svetu pogosto gojijo kot priljubljeno grmovno vrsto. Pogosto sajena je tudi po vsej Slo­veniji.

Uporaba
Navadno japonsko kutino v Sloveniji zaradi zgodnjega in bogatega cve­tenja gojimo predvsem kot okrasno rastlino, sorte se razlikujejo tudi po barvi cvetov, ki so lahko rdeči, oranžni, rožnati ali beli. Gojimo jo posamič, v skupinah ali v gostejših nasadih kot živo mejo. Uporabna je tudi kot po­krovna rastlina, lepo se ujema s trajnicami. Nega ni zahtevna, če želimo močno cvetenje, je pomembno, da grma ne obrezujemo spomladi, saj se cvetovi razvijejo na poganjkih prejšnjega leta. Vse pomembnejši so njeni plodovi. Žlahtnitelji vzgajajo nove in nove sorte z izboljšanimi lastnostmi, uporabni so za proizvodnjo sokov in drugih pijač, marmelad, želejev in podobno. Največ nasadov v Evropi je v baltskih državah. Naravne vrste množimo poleti z neolesenelimi ali zelenimi potaknjenci in jeseni s  seme­ni, gojene sorte samo poleti s stebelnimi potaknjenci. V rodu so štiri naravne vrste, druge tri prihajajo iz Kitajske in Japonske. Pri nas poleg križancev in njihovih sort pogosto sadimo tudi pravo japon­sko kutino (Chaenomeles speciosa (Sweet) Nakai), ki jo prepoznamo po višji rasti, golih poganjkih, podolgovato eliptičnih, 3-8 cm dolgih listih, velikih prilistih in nekoliko šibkejšem cvetenju. 

Japonska kutina - cvet


Ni komentarjev:

Objavite komentar