torek, 07. avgust 2012

Prava robida - RUBUS FRUTICOSUS L. AGG.

Prava robida je do 2 m visok listopadni ali delno vednozeleni grm. Po­ganjki so zeleni ali rdečkasti, včasih pokončni, največkrat pa lokasto upo­gnjeni, okrogli ali 5-robi in poraščeni z ravnimi ali upognjenimi bodicami. Poganjki so pogosto zelo kratko živi, saj že v 1. letu zrastejo do končne dolžine, v 2. letu na kratkih poganjkih razvijejo liste, po 3. letu pa skoraj ne priraščajo več in kmalu odmrejo. Listi so lihopernato sestavljeni iz 3 do 5, redko 7 lističev. Ti imajo bodičaste peclje, so eliptični do narobe jajčasti, po robu nazobčani, dlakavi ali goli. Cvetovi so združeni v končnih latih, so dvospolni, 5-števni, venčni listi so beli ali svetlo rožnati, v premeru merijo do 2 cm, čašni li­sti so polsteno dlakavi in ostanejo na plodu. Birni plodovi so sestavljeni iz drobnih koščičastih plo­dičev in so sočni, goli, bleščeče črni ali črnorde­či in užitni.

Cvetenje
Enodomna in žužko­cvetna vrsta, cveti od ju­nija do avgusta.

Rastišče
Prava robida je prila­godljiva in skromna vr­sta, uspešno lahko raste tudi na revnih, plitvih in izčrpanih tleh. Prenese tudi zmerno sušo, če­prav najbolje uspeva na svežih do vlažnih rastiš­čih. Je svetloljubna do polsvetloljubna rastlina, če je močno zasenčena, začne kmalu odmirati.

Razširjenost
Naravno je razširjena po skoraj vsej Evropi in tudi povsod po Sloveniji, predvsem po gozdnih robovih, po svetlih in redkih gozdovih, grmiščih, posekah, omejkih in živih mejah.

Uporaba
Robide v naravi po eni strani opravljajo pionirsko vlogo, saj hitro pre­rastejo gole, degradirane, premočno presvetljene površine in jih varujejo pred razgalitvijo in erozijo, hkrati pa so varna mesta za gnezdenje ptic in vir hrane zanje. Po drugi strani jih večkrat obravnavamo kot plevel, saj lahko preprečujejo naravno obnovo gozda ali močno poškodujejo, v skrajnih primerih celo zadušijo mlada drevesa v naravnem pomladku ali v nasadih. V takšnih primerih je treba robide odstranjevati. Robide gojimo tudi kot sadne rastline v nasadih. Robide so zelo obsežen rod, nekateri botaniki navajajo, da vanj spada sko­raj 3000 vrst. Okrog 40 jih samoniklo raste tudi v Sloveniji. Taksonomska problematika v rodu je izredno zapletena in težavna, preglavice povzroča celo specialistom botanikom. Določevanje je zelo zahtevno zaradi neusta­ljenosti rodu ter zaradi številnih križancev in prehodov med vrstami. Za natančno določitev vrste morajo biti namreč na primerku razviti prav do­ločeni znaki. V skupino Rubus fruticosus L. agg. spada od 300 do več kot 1000 (spet od­visno od načina obravnave) zelo podobnih apomiktičnih in v veliki meri poliploidnih malih vrst, večinoma z užitnimi plodovi. Zreli so večinoma sladki in užitni, predelujejo jih v marmelade in sokove. 

Prava robida


Ni komentarjev:

Objavite komentar