torek, 07. avgust 2012

Zgubanolistna brogovita - VIBURNUM RHYTIDOPHYLLUM HEMSL.

Zgubanolistna ali grbastolistna brogovita je vednozeleni, do 5, izjemoma do 7 m visok grm z redko krošnjo in debelimi, močno zvezdasto dlakavi­mi poganjki z dlakavimi brsti, ki pa niso pokriti z luskolisti. Zaradi svoje velikosti potrebuje veliko prostora. Korenine so plitve, a široko razrašče­ne. Navzkrižno razporejeni listi so enostavni, podolgovato jajčasti do su­ličasti, 8-20 cm dolgi, zašiljeni ali topi, zgoraj usnjati, imajo vtisnjene žile in so močno zgubani (od tod njeno vrstno ime), spodaj gosto zvezdasto dlakavi z izstopajočimi žilami. Pecelj je dolg 1-3 cm. Dvospolni cvetovi so oblikovani že jeseni, vendar prezimijo goli. Ko zacvetijo, so rumenobeli in združeni v 10-20 cm širokih, močno dlakavih češuljah. Koščičasti plodovi so jajčasti, do 8 mm dolgi, sprva rdeči, sep­tembra, ko dozorijo, pa črni. Vsebujejo po eno koščico.

Cvetenje
Enodomna in žužko­cvetna vrsta, cveti maja in junija, včasih znova cveti novembra.

Rastišče
Prenese različne vrste tal, najbolje raste na svežih in globokih humoznih tleh. Dobro prenese nizke temperature in mestno okolje. Ker je sencozdrž­na, jo lahko sadimo tudi pod večja drevesa ali za višjimi zgradbami. Slabo prenese zbita tla ali pre­krivanje koreninskega prostora s tlakovci. Mo­čan veter ji včasih scefra liste, zato jo raje sadimo v zavetne lege.

Razširjenost
Naravno je razširjena v osrednji in zahodni Kitajski. V Evropo jo je leta 1900 prvi prinesel Ernest Wilson. V Sloveniji ni avtohtona, vendar jo pov­sod zelo pogosto sadimo kot okrasno vrsto.

Uporaba
Zgubanolistna brogovita je kot okras priljubljena po vsem svetu. Sadi­mo jo zaradi velikih vednozelenih listov, cvetov in plodov, ki ostanejo na grmu do pomladi. Največkrat jo sadimo posamič ali v skupinah. Gradi lahko temno ozadje, lepo se ujema s sleči in drugimi trajnicami. Vzgoja je preprosta, rezi pa se izogibamo. Stare grme obnovimo z rezjo v živo. Sorta 'Roseum' je bolj bujno rastoča in ima rožnatordeče cvetne brste; 'Variega­tum' ima liste z rumenkastimi lisami. Podobna vrsta je praška brogovita (V x pragense), ki je pravzaprav križanec (V. rhytidophyllum x V. utile). Ima manjše, do 10 cm dolge liste in redke, tanke povešene veje. Dlačice z rastline lahko pri občutljivih osebah povzročijo draženje. Vsi rastlinski deli, zlasti plodovi, so za ljudi najverjetneje strupeni. Od skupaj 200 vrst brogovit v Sloveniji samoniklo rastejo 3 vrste, poleg že omenjenih dveh tujih pa pri nas sadimo še več listopadnih vrst z Dalj­nega vzhoda in njihovih križancev. Najpogostejše med njimi so farrerjeva brogovita (Viburnum farreri Stearn), carlesova brogovita (Viburnum carlesii Hemsl.) in polnocvetna japonska brogovita (Viburnum plicatum Thunb.) 

Zgubanolistna brogovita














Cvet - brogovite















Ni komentarjev:

Objavite komentar