sreda, 08. avgust 2012

Kovačnik - LONICERA CAPRIFOLIUM L.

Kovačnik ali kozji parkeljci je vrsta kosteničevja, ki raste kot do 10 m dolga, olesenela listopadna vzpenjavka s poganjki, ki so rahlo dlakavi in imajo votel stržen. Ker ni sposoben samostojne pokončne rasti, se ovija okoli de­bel, vedno od desne proti levi. Poganjki so sivorjavi, s starejših poganjkov lubje odstopa v vzdolžnih pasovih. Rastlina ima površinsko razvit kore­ninski sistem. Listi so lahko zelo različni. Večinoma so enostavni in široko eliptični, 4-10 cm dolgi in 3-6 cm široki, kratkopecljati, celorobi, zgoraj temno zeleni in spodaj modrikasti. Zgornji pari listov so na poganjku po­gosto zrasli, tako da zgornji par pod cvetom pogosto obrašča poganjek kot disk. Cvetovi so dvospolni, rumenkasti, po zunanji strani nekoliko rdeč­kasti in imajo zelo opazen, do 5 cm dolg, v spodnjem delu v dolgo cev zraščen venec. So moč­no dišeči in združeni v sedeča socvetja na vrhu nekaj zgornjih zraščenih listnih parov. Plodovi so koralno rdeči, podolgo­vati in do 8 mm dolgi.

Cvetenje
Enodomna in žužko­cvetna vrsta, cveti maja in junija.

Rastišče
Kovačnik je prilagodljiva vrsta, najbolje raste na srednje globokih, sred­nje vlažnih, hranljivih in z apnencem bogatih tleh. Prenaša tudi senco in polsenco, na takšnih me­stih si najde zaščito pred sušo, sončno pripeka in premočnim vetrom, ki ga prenaša slabše. Je toploljubna vrsta, mraz prenaša srednje dobro. Mestno okolje prenaša dobro, sol pa slabo.

Razširjenost
Naravno je razširjen v jugovzhodni Evropi in zahodni Aziji, na zahodu pride do Italije. V večini srednje in v zahodni Evropi je udomačen, včasih raste podivjano. V Sloveniji je avtohton, pogosto ga najdemo po gozdnih robovih in grmovnatih mestih. Je pogosta vrsta toploljubnih listnatih, veči­noma hrastovih gozdov, vzpne se do 1500 m nadmorske višine. Redkejši je v višjih legah alpskega in dinarskega sveta.

Uporaba
Kovačnik lahko, kadar se preveč razraste, s premočnim ovijanjem, zaže­manjem in zavzemanjem rastnega prostora v krošnji škoduje rastlini, ki ji služi kot opora, v razmeroma kratkem času lahko tudi močno poškoduje mlad nasad. Plodove uživajo nekatere vrste gozdnih ptic. Je tudi priljub­ljena okrasna rastlina, v Nemčiji jo imajo radi za obraščanje vrtnih ut in pergol. Zlasti znan in cenjen je kovačnikov vonj. Kot okras so izredno pri­ljubljene tudi nekatere tuje vrste kovačnikov, med njimi tatarsko kosteni­čevje (L. tatarica L.) in mirtolistno kosteničevje (L. nitida Wils.). Zaradi mnogih učinkovin so ga nekoč uporabljali v ljudskem zdravilstvu. Vsebuje salicilno kislino, zato so ga včasih uporabljali kot sredstvo za zni­ževanje povišane temperature. Jagode so strupene, povzročajo bruhanje, trebušne krče in drisko. Kovačniku podobna avtohtona vrsta je etrursko kosteničevje (Lonicera etrusca Santi.), v Sloveniji razširjeno samo v sredozemskem svetu. Navad­no raste kot gost grm, od kovačnika se morfološke razlikuje predvsem po pecljatih socvetjih. 

Kovačnik - dišeče cvetje

Ni komentarjev:

Objavite komentar