četrtek, 09. avgust 2012

Navadni ruj - COTINUS COGGYGRIA SCOP.

Navadni ruj je listopadni grm ali manjše, do 5 m visoko drevo. Pri Šmarjah pri Kopru raste primerek, ki je z višino 12,2 m in obsegom 83 cm eden naj­večjih v Evropi. Rujevo deblo ima prepoznavno luskasto razpokano skor­jo. Listi so enostavni, premenjalno razporejeni, dolgopecljati, 3-8 cm dolgi in 4-7 cm široki, široko jajčasti do okroglasti, celorobi in goli. Jeseni in­tenzivno pordečijo, zmečkani dišijo po terpentinu. Drobni, rumenozeleni, 5-števni cvetovi so združeni v latasta socvetja, cvetovi pa so lahko dvospol­ni, moški, ženski ali sterilni. Po cvetenju se začnejo peclji sterilnih cvetov podaljševati, prekrijejo se z dolgimi rumenka­stimi ali rdečkastimi dla­čicami in ruj tedaj zaradi obarvanih lasuljastih so­plodij postane opazen že na daleč. Rjavi koščičasti plodovi s suhim oseme­njem so ledvičaste obli­ke in do 5 mm veliki.

Cvetenje
Enodomna ali poligam­na in žužkocvetna vrsta, cveti maja ali junija.

Rastišče
Je svetloljubna vrsta, ra­ste na toplih, suhih rastiš­čih na apnencu ali dolo­mitu, a tudi na flišu. Kot pionir pogosto prerašča razgaljena in revna tla in jih z odpadlim listjem izboljšuje. Obnavlja se s pomočjo poganjkov iz panjev in korenin, v na­ravi se razmnožuje tudi z ukoreninjanjem spodnjih vej. Poganjki radi poze­bejo, a se rastlina kmalu obnovi.

Razširjenost
Najpogostejši je na Balkanskem in Apeninskem polotoku ter v južni Fran­ciji, najdemo ga tudi na vzhodu Pirenejskega polotoka. Na severu raste do Južne Tirolske in vzhodne Avstrije, na vzhodu do srednje Azije. V Sloveni­ji ga je največ na Krasu, pogost je tudi drugje na primorskem od Dragonje do Posočja. V najtoplejših legah raste tudi v notranjosti in je sestavni del večine naših toploljubnih združb, nad alpskimi dolinami raste celo nad 1000 m nadmorske višine. Povsod, kjer je v preteklosti kot pionir prera­sel degradirana tla, danes gradi samostojna grmišča, še zlasti pogosta na Krasu, kjer je bila njegova razširitev posledica uničenja gozda pred dvema ali tremi stoletji. Pred tem je bil ruj na Krasu, kjer danes ustvarja značilno krajinsko sliko, precej redkejši.

Uporaba
Skoraj vsi deli ruja so uporabni, vendar verjetno nekoliko strupeni, če­prav o morebitnih zastrupitvah do zdaj ni znanih poročil. Listi in skorja vsebujejo do 30 % čreslovin, eterična olja in rumeno barvilo. Uporabljali so jih za strojenje, črno barvanje, izdelavo črnila in v zdravilstvu. Les je tra­jen, ima rumenkasto obarvano jedrovino in vsebuje precej rumenkastega barvila (t. i. madžarski rumeni les); z njim je mogoče usnje, volno in svilo barvati na oranžno, škrlatno ali rjavo. Zaradi pionirskih lastnosti, močnih korenin in svojih estetskih lastnosti je ruj primeren za zasajanje nestabil­nih brežin, obenem je tudi priljubljena okrasna vrsta. 

Navadni ruj




Ni komentarjev:

Objavite komentar