ponedeljek, 06. avgust 2012

Kivi - ACTINIDIA CHINENSIS PLANCH.

Kivi ali kitajska aktinidija je do 10 m visoka olesenela vzpenjavka z dla­kavimi rdečerjavimi poganjki in rumenkastim predeljenim strženom. Za rast v višino nujno potrebuje oporo, največkrat v obliki pergol. Listi so enostavni, srčasto jajčasti ali okroglasti, 8-12 cm dolgi, zašiljeni, na rod­nih poganjkih topi. Listi so zgoraj temno zeleni in goli, spodaj gosto sivo dlakavi in poraščeni z zvezdastimi dlačicami. Cvetovi so moški, ženski ali dvospolni, 3-5 cm veliki (pri gojenih sortah tudi večji), beli, pozneje rume­ni in imajo 5-7 venčnih listov. Moški rastejo posamič, dvospolni večkrat v skupinah po 3. Plodovi so podolgovate, 3-5 cm dolge (pri gojenih sortah precej večje), rahlo ploščate jagode s številnimi semeni, dolgimi do 2 mm. Plodovi so po površini rumenozeleni, gosto poraščeni z rjavimi dlačicami, so okusni in užitni.

Cvetenje
Poligamna, zlasti pri sadnih sortah tudi dvo­domna, in žužkocvetna vrsta, cveti konec maja ali junija.

Rastišče
Kivi najbolje raste na peščeno-ilovnatih, z or­gansko snovjo in mine­rali bogatih ter dobro odcednih tleh. Sorte se med seboj močno raz­likujejo, vendar vrsta v času mirovanja večino­ma prenese temperature do -15°C. Zaradi velikih listov in intenzivne trans­piracije potrebuje veliko vode, slabo prenaša mo­čan veter, ki mu pogosto lomi mlade poganjke in poškoduje liste. V rast­ni dobi potrebuje veliko vode, zato je pogosto po­trebno namakanje.

Razširjenost
Kivi prvotno izvira iz goratih predelov jugozahodne Kitaj­ske, kjer jo že več kot 1200 let gojijo kot sadno vrsto. Kot sadno ali okrasno vrsto jo gojimo tudi v skoraj vsej Sloveniji, pogosteje v toplejših predelih.

Uporaba
Kivi gojimo predvsem kot sadno in okrasno rastlino. Plodovi so užitni presni ali predelani v kompote, sadne sokove, za zeleno obarvanje drugih sokov, za sladolede, za predelavo v vino ali likerje in za mehčanje mesa. Imajo nekaj zdravilnih lastnosti, med drugim preprečujejo skorbut, po­spešujejo obnovo tkiva in celjenje ran, krepijo mišice in povečujejo odpor­nost proti gripi.
Skupaj je znanih 40-50 vrst kivijev. Vse so doma iz vzhodne Azije, poleg vrste Actinidia sinensis so kot vir sadnih sort najpomembnejše še A. delici­osa (iz nje izhaja največ sort), A. arguta in A. kolomikta. Med več znanimi sortami je najpogostejša srednje bujno rastoča sorta 'Hayward' s plodovi z zelenim mesom, za hladnejše predele primerni sorti sta 'Weiki' in 'Am­briosa', za opraševanje sta primerni moški sorti 'Matua' in 'Tomuri'. V na­sadih moramo vedno zagotoviti tudi ustrezen delež moških rastlin. Razmnožujemo ga spomladi ali jeseni s semeni, sadne ali okrasne sorte pa sredi poletja z delno olesenelimi potaknjenci in pozimi z grobanjem. Nega vključuje predvsem spomladansko obrezovanje in redčenje. 

 
Kivi - cvet













Kivi - sadež


Ni komentarjev:

Objavite komentar