Pritlikava jerebika - SORBUS CHAMAEMESPILUS (L.) CRANTZ

Pritlikava jerebika je do 3 m visok, slabše razvejen listopadni grm z rde­čerjavimi, sprva gosto dlakavimi, pozneje pa golimi poganjki. Premenjal­no nameščeni listi so enostavni, podolgovato jajčasti do eliptični, 3-7 cm dolgi, zašiljeni ali topi, po robu napiljeni, nekoliko usnjati in zgoraj goli, bleščeči, spodaj modrozeleni in večinoma goli, le včasih rahlo dlakavi. List ima 6-9 parov stranskih žil. Cvetovi so dvospolni, rdečkasti ali rožnati in drobni, v premeru merijo manj kot 1 cm, zanje so značilni naprej štrleči venčni listi, zaradi katerih cvet nikoli ni popolnoma razprt. Združeni so v največ do 3 cm široke, gosto raščene in močno dlakave češulje. Jabolkasti plodovi so narobe jajča­sti do okroglasti, rjave­rdeči, škrlatno rdeči ali oranžni, čašni listi osta­nejo na plodu. Plod je 12-15 mm debel in uži­ten, a plehkega okusa.

Cvetenje

Enodomna in žužko­cvetna vrsta, cveti junija in julija.

Rastišče

Vrsta največkrat raste na zmerno suhih do svežih, bazičnih do nevtralnih, humoznih, pogosto kam­nitih plitvih tleh na ap­nencu. Na nekarbonat­nih tleh je redka. Uspeva v zmernem celinskem podnebju s toplimi pole­tji in jo največkrat najde­mo na nadmorskih viši­nah od 800 pa do več kot 2000 m. Dobro prenese nizke zimske tempera­ture in veliko količino snega.

Razširjenost

Pritlikava jerebika je naravno razširjena v Pirenejih, Alpah in po drugih gorovjih srednje, južne in jugovzhodne Evrope. Avtohtona je tudi v Slove­niji, kjer kot visokogorska vrsta raste v skalovjih in po grušču v subalpin­skem pasu med ruševjem, skupinami ali sestoji subalpinske bukve, včasih tudi nižje v gorskem pasu. Pogosta je v Julijskih Alpah, Karavankah in Kamniško-Savinjskih Alpah, v dinarskem svetu je redka.  

Uporaba

V naravnih združbah na naravnih rastiščih je pritlikava jerebika pomemb­na, ker prerašča eroziji izpostavljena tla in plazljive terene. Njeni plodovi so pomembni kot hrana ptic in malih glodavcev v alpskem svetu. Plodovi so sicer užitni tudi za ljudi, vendar jih ob obilici plodov drugih sorbusov, na primer jerebike in mokovca, v prehrani le redko uporabljamo. Med cvetenjem in v času zorenja plodov je pritlikava jerebika tudi lep grm, vendar ga ob mnogih drugih, večinoma azijskih sorbusih, le redko sadimo kot okrasni grm. Kot domača vrsta bi si prav gotovo pogosteje za­služil mesto v skalnjakih in drugih okrasnih nasadih. V Sloveniji je avtohtonih 5 vrst jerebik. Od pritlikave jerebike, ki je edina grmovna vrsta, so bolj znane in močneje razširjene drevesne vrste jerebika (Sorbus aucuparia), mokovec (S. aria), brek (S. torminalis) in skorš (S. dome­stica), ki so podrobneje obravnavane v literaturi o drevesnih vrstah. 

Pritlikava jerebika - plodovi