petek, 03. avgust 2012

Blagayev volčin - DAPHNE BLAGAYANA FREYER

Blagayev volčin je do 30 cm visok, polegel vednozeleni grm z golimi poganjki. Poganjki se navadno razraščajo po tleh, pokončni pa so samo njihovi olistani končni deli. Listi izraščajo samo na koncu poganjkov in so enostavni, podolgovato narobe jajčasti, 2-6 cm dolgi, celorobi in topi, zgoraj temno zeleni, goli in bleščeči, spodaj svetlejši. Cvetovi so dvospol­ni, rumenkastobeli, močno dišeči, venčni listi so zakrneli, čašni listi pa so zraščeni v 10-15 mm dolgo cev. Cvetovi so po 10-20 združeni v terminal­nih, okroglastih kobulih. Koščičasti plod je bel do rdečkastobel, vendar se zaradi težavnega opraševanja zelo redko razvije. Rastlina se večinoma razmnožuje vegetativno s pomočjo ukoreninjanja plazečih poganjkov.

Cvet - blagajevega volčina

Cvetenje
Enodomna in žužko­cvetna vrsta, cveti od aprila do maja.










Rastišče
Raste na svežih rastiščih na apnencu, dolomitu ali serpentinu. Najpogos­tejši je v severnih, vzhod­nih in zahodnih legah, višje tudi v južnih. Je pol­sencozdržna vrsta in na­vadno raste v notranjosti gozda. Je prezimno tr­den, pozimi je navadno zavarovan s snegom ali odpadlim listjem, v brez­snežnih zimah ga včasih poškoduje temperatura pod -15 C.

Razširjenost
Naravno je razširjen pred vsem v jugovzhod­ni Evropi, njegovo glav­no območje je osrednji del Balkanskega polotoka in je tipični predstavnik ilirske flore. Na zahodu ga najdemo še na izoli­ranem nahajališču v Karnijskih Alpah v severni Italiji, na vzhodu v Romu­niji in Bolgariji, na jugu pa na nekaj nahajališčih v Grčiji. V Sloveniji avto­htono raste po svetlih gozdovih in grmovnatih pobočjih na dinarskem, panonskem in subpanonskem območju, največkrat v borovih ali bukovih gozdovih ali v gozdovih črnega gabra in malega jesena. Najbolj znana območja njegove razširjenosti pri nas so Polhograjsko hribovje z okolico, Posotelje, Zasavje, Kočevsko in dolina Trebuše. Pri nas je vse redkejša in zaradi ogroženosti že od leta 1898 skupaj s planiko naša prva zavarovana rastlinska vrsta.

Uporaba
Velja za eno najlepših vrst volčinov, zato ga marsikje kot posebnost in okras gojijo v skalnjakih in manjših vrtovih. Blagayev volčin je ena izmed slovenskih rastlin, o katerih je bilo največ na­pisanega. Leta 1837 je domačin z gore Sv. Lovrenc polhograjskemu grofu Blagayu prinesel do tedaj neznano rastlino. Blagay jo je poslal kustosu deželnega muzeja v Ljubljani, Freyerju, ta pa jo je že naslednje leto opi­sal kot novo vrsto volčina. Odkritje je odmevalo po vsej botanični Evropi, tako da si je novo vrsto in njeno klasično nahajališče maja 1838 na svoji poti v Dalmacijo prišel ogledat tudi saški kralj Friderik Avgust II., velik ljubitelj botanike. V spomin na kraljevi obisk je pozneje grof Blagay po­stavil obelisk, ki stoji še danes. Šele pozneje so Blagayev volčin našli tudi drugje v jugovzhodni Evropi in pred nekaj leti še na majhnem nahajališču v Karnijskih Alpah v severni Italiji. 

Blagajev volčin



Ni komentarjev:

Objavite komentar