četrtek, 09. avgust 2012

Žarkasta košeničica - GENISTA RADIATA (L.) SCOP.

Žarkasta košeničica je med domačimi košeničicami največja, saj pogosto zraste v več kot 1 m visok grm, še zlasti na senčnih rastiščih. Grm je iz­redno široko in gosto žarkasto (od tod njeno ime) razraščen, poganjki po­gosto rastejo nasprotno ali v vretencih, so brez trnov, šibasti, temno zeleni, sprva prileglo dlakavi, pozneje navadno goli. Listi so navzkrižno razpore­jeni (to je posebnost v rodu, saj so pri drugih košeničicah razporejeni pre­menjalno), trojnati, posamezni lističi so podolgovato suličasti in zelo ozki, 5-20 mm dolgi in 1-4 mm široki, zgoraj temno zeleni in goli, spodaj svil­nato dlakavi. Vrsta je listopadna, listi že zelo zgodaj poleti odpadejo in na rastlini ostanejo samo goli zeleni šibasti po­ganjki, v katerih poteka fotosinteza. Tako se ras­tlina prilagodi na sušo. Cvetovi so rumeni in po 3-10 združeni v termi­nalnih glavicah. Cvetno odevalo je dvojno in 5- števno, čaša je dvoust­na, pri čemer je zgornja ustna 2-delna in spodnja 3-zoba. Peterolistni ve­nec je sestavljen iz po­končnega jadra, ki je na vrhu večinoma izrezano in le po gredlju dlaka­vo, dveh stranskih kril in dveh spodaj zrašče­nih listov, ki sestavljata ladjico. Vsi prašniki so zraščeni. Plod je jajčast in ukrivljen, do 15 mm dolg in do 6 mm širok, gosto prileglo dlakav strok, v katerem so 1-3 bleščeča se semena.

Cvetenje
Enodomna in žužko­cvetna vrsta, odvisno od nadmorske višine cveti od maja do julija.

Rastišče
Za vrsto je značilna dobra odpornost proti suši. Naseljuje tople, skalnate in poleti sušne južne lege na apnenčasti matični podlagi. Rada ima sončne lege, vendar prenese tudi rahlo zasenčenje in lahko uspeva v redkih sve­tlih gozdovih, največkrat z bori ali macesni. Je prezimno trdna in prenese tudi nizke zimske temperature.

Razširjenost
Avtohtono je razširjena v gorovjih srednje in južne Evrope, najdemo jo po južnih obronkih Alp od jugovzhodne Francije do sredine Apeninov in čez Balkanski polotok vse do Grčije in južnih Karpatov. V Sloveniji avtohtono raste po prisojnih toplih pobočjih od nižine do subalpinskega pasu. Daleč najpogostejša je v Julijskih Alpah, kjer ponekod, na primer nad Bohinjem, sega nad 1900 m nadmorske višine, v drugih delih Slovenije je redkejša.

Uporaba
Žarkasto košeničico zaradi drobnega rumenega cvetja včasih sadimo kot okrasno grmovnico, čeprav je v hortikulturi pogostejša uporaba nekaterih tujih vrst košeničic. Množimo jih poleti z neolesenelimi ali delno olesene­limi potaknjenci, za vse je značilno, da težko prenašajo presajanje. Skupaj je znanih okrog 140 vrst košeničic, ki rastejo v Evropi, severni Af­riki in Aziji. V Sloveniji raste 9 vrst, vse so strupene. Močno razširjeni sta predvsem nemška košeničica (G. germanica L.) in barvilna košeničica (G. tinctoria L.), ki pa sta po rasti manjši od žarkaste košeničice. 

Žarkasta košeničica












Žarkasta košeničica - cvet

Ni komentarjev:

Objavite komentar