četrtek, 02. avgust 2012

Bodeča lobodika - RUSCUS ACULEATUS L.

Bodeča lobodika je vednozeleni, do 1 m visok grm z močno razvejenimi, pokončnimi zelenimi poganjki. Kratki poganjki so preobraženi v listom podobne tvorbe, t. i. filokladije, ki so temno zeleni, jajčasti, bodeče prio­streni (od tod njeno vrstno ime), do 3 cm dolgi, premenjalno nameščeni in zeleni. V njih poteka fotosinteza. Listi so suhokožnati, luskasti, l-žilnati, zelo drobni in nameščeni na filokladijih. Cvetovi so eno spolni, drobni, ru­menobeli in rastejo po 1 ali 2 v pazduhah listov na filokladiju. Moški cve­tovi imajo po 3 prašnike, ki so s filamenti zrasli v cev, ženski imajo pestič, ki ga obrašča ovoj, se­stavljen iz zraščenih ste­rilnih prašnikov. Plodo­vi so do 15 mm debele, okrogle, rdeče jagode.

Cvetenje
Dvodomna in žužko­cvetna vrsta, cveti marca in aprila.

Bodeča lobodika













Rastišče
Raste predvsem v termo­filnih mediteranskih in submediteranskih združ­bah, največkrat na suhih in vročih rastiščih. Za­stajajoče talne vlage ne prenese dobro. Če so tla dovolj bogata s hranili, je vrsta sencozdržna, na slabših tleh potrebuje več svetlobe. Je zmrzalno trd­na vrsta in na več mestih preživi tudi v notranjosti Slovenije.

Razširjenost
Bodeča lobodika je naravno razširjena v Sredozemlju ter ponekod v za­hodni in srednji Evropi in vse do Črnega morja. V Sloveniji je zelo pogosta, v vsem primorju, od Istre do Posočja, redko pa jo najdemo tudi ponekod v notranjosti Slovenije, na primer v Kolpski dolini in v Halozah.

Uporaba
Zaradi rdečih jagod ter trajne zelene barve bodečo lobodiko pogosto režejo za okras. V nekaterih primorskih občinah je bilo v preteklosti nabiranje tako intenzivno, da so jo s posebnimi odloki zavarovali. Od leta 1981 je na območju Nove Gorice prepovedano trgati nad 10 rastlin, zavarovanje pa velja tudi za vso Slovenijo. Sadimo jo tudi kot okras po vrtovih in parkih. Nega ni zahtevna, spomladi je treba do tal porezati vse odmrle poganjke, množimo pa jih spomladi z delitvijo. Bodeča lobodika začne rasti z nežnim zelenim poganjkom, ki je podoben šparglju in užiten, le nekoliko bolj grenak. Praženo seme so nekoč uporabljali kot kavni nadomestek. Rastlina je tudi zdravilna, vendar je ta njena lastnost v zadnjem času malo znana. Deluje kot odvajalo in uspešno zdravi hemeroide, zlasti uporabne so korenine in plodovi. Pri uporabi pa morajo biti osebe s povišanim krvnim tlakom previdne.
Med sedmimi znanimi vrstami lobodik v Sloveniji poleg bodeče avtohtone raste tudi širokolistna lobodika (Ruscus hypoglossum L.). Od bodeče se razlikuje po nerazraslem in bolj ali manj poleglem steblu, po zelnatih 4-5 žilnatih listih in večjih, 4-10 cm dolgih, suličastih do eliptičnih, mehkih in nebodečih filokladijih. Cvetovi rastejo v skupinah po 3-5, plodovi pa so podobno velike rdeče jagode. V Sloveniji je redkejša kot bodeča lobodika, ­najpogostejša je na Dolenjskem in v drugih predelih jugovzhodne Slovenije. Širokolistna zelenika je cenjena rastlina za zimske šopke, zato je od leta 1976 zavarovana.

Ni komentarjev:

Objavite komentar