sreda, 08. avgust 2012

Kitajska visterija - WISTERIA SINENSIS (SIMS) SWEET

Kitajska visterija, marsikje bolj znana kot kitajska glicinija, je do 10 m, po nekaterih navedbah izjemoma celo do 18 m visoka listopadna ovijava vzpe­njavka, katere deblo lahko doseže 20 cm premera. Mladi poganjki so dlaka­vi. Ovija se levosučno in za rast v višino potrebuje oporo. Listi so 25-30 cm dolgi in lihopernato sestavljeni iz 7-13 dolgo zašiljenih, podolgovatih, pri dnu široko klinastih, 5-8 cm dolgih lističev. Listni pecelj in mladi listi so dla­kavi. Cvetovi so dvospolni in združeni v 10-30 cm dolgih, gostih grozdih. V si cvetovi v grozdu zacvetijo hkrati in so modrovijolični, nekoliko dišeči, do 2,5 cm veliki in imajo dlakavo plodnico. Plod je dlakav, 10-15 cm dolg in razmeroma debel strok, ki vsebuje 1-8 ploščatih, 10-15 cm širokih semen.

Cvetenje
Enodomna in žužkocvet­na vrsta, cveti aprila in maja, malo pred olista­njem, na začetku jeseni pa še enkrat, vendar  šib­keje. Cvetenje je izredno močno in redno.

Rastišče
Dobro raste na peščenih, srednje glinenih, odced­nih, svežih in s hranili bogatih tleh. Je prilagod­ljiva, a najbolje uspeva v rahlo kislih tleh. Potrebu­je precej toplote in hkrati razmeroma dobro pre­nese nizke temperature. Škoduje pa ji mrzel sever­ni veter, zato jo je najbolje saditi na zavarovana me­sta ob zidovih, zgradbah, pergolah ali drevesih. Najbolje raste na sončnih mestih in za dobro cve­tenje potrebuje vsaj 6 ur sonca dnevno. Prenese tudi nekaj rahle zasenče­nosti, a slabše cveti.

Razširjenost
Izhaja iz Kitajske. V Sloveniji ni avtohtona, a je pogostejša od japonske vi­sterije in kot okrasna rastlina raste povsod, vendar jo večkrat sadimo v sre­dozemskem svetu. Ponekod, na primer v okolici Postojne, raste podivjano in se uspešno razrašča tudi med avtohtonim rastjem v naravnem okolju.

Uporaba
Kitajska visterija ali glicinija zaradi zgodnjega in obilnega cvetenja in za­nimivih debelc velja za eno najlepših in najbolj priljubljenih vzpenjavk. Znanih je več okrasnih sort, med najbolj zanimivimi sta 'Alba' z belimi cvetovi in 'Black Dragon' s temno škrlatnimi cvetovi. Nega ni zahtevna, v mladosti jo je treba dobro zalivati, obrezujemo pa jo po cvetenju in znova ob koncu zime. Če ne skrbimo zanjo, se začne preveč bujno razraščati po drugih rastlinah. Ponekod poročajo celo o njeni invazivnosti. Če jo preveč gnojimo, raste prehitro in slabo cveti. Množimo jo pozimi s cepljenjem, jeseni ali spomladi pa s semeni. Iz semen vzgojene rastline začnejo cveteti pozneje. Cvetovi in plodovi glicinije so strupeni. Rod ima ime po ameriškem vrtnarju Casparju Wistarju, vanj spada 10 vrst iz vzhodne Azije in Severne Amerike. Poleg kitajske kot okras sadimo tudi nekaj redkejšo japonsko visterijo (W floribunda (Willd.) DC), ki jo prepo­znamo po desnosučni rasti, bolj široko zaokroženih in manj ostro zašilje­nih lističih in golih listnih pecljih. 

Glicinija - uporabna kot rastlina za senčenje














Kitajska vister


Ni komentarjev:

Objavite komentar