Cvetenje
Enodomna in žužkocvetna
vrsta, cveti od maja do julija.
Rastišče
Je skromna vrsta, ki
najpogosteje raste v razpokah v apnenčastih skalovjih kraško-istrskih gora.
Za rast mu zadostuje malo prsti in ne potrebuje veliko hranil. Dobro prenaša
nizke zimske temperature, hkrati pa je prilagojen tudi na vroče in suhe
poletne razmere. Je svetloljubna vrsta, najbolje uspeva na polno osvetljenih
sončnih mestih.
Razširjenost
Avtohtono je
razširjen po gorovjih srednje in južne Evrope, v Mali Aziji in v severni
Afriki. Ponekod raste vse do 2000 m nadmorske višine. Kljub imenu njegov areal
v Sloveniji ni alpski, ampak bolj primorsko-istrski. V Sloveniji avtohtono
raste na primer na Čavnu, Nanosu, Črnem Kalu, v Zasavju, po pečevjih nad
Kolpsko dolino, včasih tudi v notranjosti, na primer na Boču.
Uporaba
Alpski volčin je
zaradi lepih, dišečih cvetov ter zaradi goste in nizke rasti zelo primerna in
priljubljena okrasna vrsta za sajenje v skalnjakih, majhnih vrtovih in ob hišah.
Rastlina je strupena, kar še zlasti velja za seme. Skorjo alpskega volčina so
nekoč uporabljali za rumeno barvanje. Poleg predstavljenih štirih vrst volčinov
pri nas rasteta še dve. Dišeči volčin (Daphne cneorum L.) je vednozeleni,
10-30 cm visok polegel grmiček z listi, ki so podolgovato suličasti, do 15 mm
dolgi, sedeči in razporejeni po vsem poganjku. Cvetovi so karminasto rdeči do
rožnati in močno dišeči (od tod njegovo ime). Samonikel, a razmeroma redek je
po kamnitih, travnatih in sončnih pobočjih po skoraj vsej Sloveniji. Progasti
volčin (Daphne striata Tratt.) pa je do 40 cm visok, polegel vednozeleni
grmiček z ozko suličastimi, do 18 mm dolgimi listi, ki precej nagneteno rastejo
na koncu poganjka, in karminasto rdečimi cvetovi. Po gruščnatih tratah in med
ruševjem v subalpinskem pasu v alpskem območju raste tudi v Sloveniji.
Alpski volčin |
Alpski volčin - cvet |
Ni komentarjev:
Objavite komentar