Borovnice / Črnice- VACCINIUM MYRTILLUS L.

Borovnica ali črnica je do 50 cm visok listopadni grmiček. Glavni poganjki so podzemni, nadzemni poganjki so zeleni in vprečnem prerezu robati, včasih celo rahlo krilati. Koreninski sistem je površinski in široko razraš­čen, iz korenin pogosto rastejo koreninski poganjki. Premenjalno razpo­rejeni listi so enostavni, jajčasti do eliptični, 1-3 cm dolgi, kratkopecljati, zašiljeni, goli, z drobno nažaganim robom in jeseni rdečkasto obarvani. Dvospolni cvetovi so posamezni in rastejo v zalistju, so 4- do 5-števni, vrčasti, 4-7 mm dolgi, zelenkasti ali rdečkasti in imajo majhno čašo. Plod je okrogla, 7-8 mm velika, modra, poprhnjena, užitna sočna jagoda, ki do­zori julija ali avgusta.

Cvetenje

Enodomna in žužko­cvetna vrsta, cveti od aprila do junija.

Rastišče

Borovnica raste pred­vsem na svežih, humoz­nih in zakisanih tleh, na bazičnih tleh ne raste dobro in velja za značil­nega kazalnika kislih tal. Zelo dobro prenaša niz­ke temperature in slano, prenese tudi nekaj za­senčenja.

Razširjenost

Borovnica je evrosibir­ska borealna vrsta z iz­jemno velikim arealom. Naravno je razširjena v Evraziji in tudi v Sever­ni Ameriki. V Sloveniji raste po zakisanih goz­dovih, najpogosteje v smrekovih in kostanje­vih ter v gozdovih rdečega bora od nižin do subalpinskega pasu, najpogostejša pa je od gorske­ga pasu navzgor. Najdemo jo tudi v resavah in ruševju, pogosto se druži z jesensko vreso, navadnim brinom, brusnico, sleči in drugimi vrstami. V gričevju se borovnica pojavlja na siromašnih tleh v pionirski združbi rdečega bora in borovnice.

Uporaba

V višjih legah borovnica opravlja pomembno varovalno vlogo, poleg tega s svojim opadom »popravlja« tla in jih bogati s humusom. Po drugi strani lahko borovnico obravnavamo tudi kot nezaželen ali celo škodljiv gozdni plevel, ki preprečuje naravno pomlajevanje ali ovira razvoj mladja. Bo­rovnica je eden najpomembnejših gozdnih sadežev, saj so plodovi užitni in uporabni za pripravo marmelad, sokov, sirupov, čajev in žganih pijač. Nekoč so jih uporabljali za barvanje vina in celo za izdelavo cenjene sli­karske barve. Plodovi in listi imajo več zdravilnih lastnosti, vendar lahko prekomerno uživanje listov poškoduje jetra. Borovnica je medonosna in daje odličen med. V rodu Vaccinium je skupaj znanih 200-400 vrst, v Sloveniji so avtohtone 4 vrste. Poleg borovnice je najpogostejša brusnica (Vaccinium vitis-idaea L.), vednozelen grmiček z usnjatimi listi in okroglimi, 5-8 mm debelimi, rdeči­mi, rahlo kiselkastimi in užitnimi plodovi. Raste na sončnih mestih na kislih tleh po resavah in visokih barjih ter v svetlih, zakisanih iglastih gozdovih po skoraj vsej Sloveniji. Precej redkejši vrsti šotnih barij sta barjanska kopiš­nica cv. uliginosum L.) in drobno listna kopišnica (V. gaultherioides Bigelow). 

Borovnica