Rjasti sleč - RHODODENDRON FERRUGINEUM L.

Rjasti sleč je do 1 m visok, gosto razrasel, pogosto tudi plazeči vednozeleni grm z močno razvejenimi poganjki. Ti so gosto prekriti z rjasto rjavimi luskicami. Premenjalno razporejeni listi so enostavni, jajčasti do eliptično suličasti, 2-4 cm dolgi, rob je gladek, spodvihan in gol, pecelj je dolg okrog 5 mm. Listi so zgoraj bleščeče temno zeleni in goli, spodaj so zaradi go­stih žlezastih lusk rjasto rdečkasti in imajo močno izstopajočo glavno žilo. Dvospolni cvetovi so škrlatno rdeči in podobni kot pri dlakavem sleču. So 5-števni, imajo zvonast venec premera do 1,5 cm in 10 prašnikov. Po 5-12 so združeni v kobulaste grozde. Plod je olesenela glavica, v kateri je veliko drobnih, rjavkastih semen.

Cvetenje

Enodomna in žužko­cvetna vrsta, cveti junija in julija, v višjih legah tudi pozneje. Včasih cve­ti dvakrat.

Rastišče

Rjasti sleč raste pred­vsem na kislih tleh, naj­večkrat na silikatni ma­tični podlagi, na apnen­časti podlagi pa le tam, kjer je prekrita z dovolj debelo, zakisano humoz­no plastjo. Zelo dobro prenaša nizke tempera­ture in snežne padavi­ne ter potrebuje le malo toplote. V okrasnih nasa­dih se zlasti v korenin­skem prostoru nerad druži z drugimi vrstami, zato ga najraje zasajamo v čistih, homogenih sku­pinah.

Razširjenost

Naravno je razširjen v Alpah, Pirenejih, Juri, severnih Apeninih in Kar­patih. Najdemo ga celo do 2800 m nadmorske višine. V Sloveniji je samo­nikel, a mnogo redkejši kot dlakavi sleč. Raste predvsem v ruševjih, po gozdnih skalovjih in šotnih barjih v gorskem in subalpinskem pasu, na Pohorju, v Alpah pa na primer v Dolini Triglavskih jezer in na Slemenu.

Uporaba

Kjer gradi obsežnejše strnjene sestoje, je rjasti sleč pomemben kot vrsta, ki z gostimi koreninami prerašča tla, jih utrjuje in s tem preprečuje erozijo. Ponekod ga zasajajo kot lep okrasni grm po vrtovih in skalnjakih. Raz­množujemo ga jeseni s semeni, lahko tudi z grebenicami ob koncu julija ali z delno olesenelimi potaknjenci sredi poletja, vendar je ukoreninjanje težavno. Njegovi deli vsebujejo več zdravilnih učinkovin, ki med drugim blažijo revmo in protin. Rastlina je tudi strupena in lahko povzroči bruhanje in drisko, zaradi česar je pri uporabi potrebna velika previdnost. Iz njego­vih delov izdelujejo homeopatska zdravila. Nekatere učinkovine v rastlini morda delujejo kot naravni herbicid, vendar bodo za zanesljivo potrditev te lastnosti potrebne še nadaljnje raziskave. V Sloveniji je izredno redka in ogrožena, od leta 1947 tudi zavarovana rastlinska vrsta. Kjer se rastišča rjastega sleča v naravi prekrivajo z rastišči dlakavega sleča, včasih pride do križanja obeh vrst. Križance z latinskim imenom imenuje­mo Rhododendron x intermedium Tausch. 

Rjasti sleč