Navadna konopljika - VITEX AGNUS - CASTUS L.

Navadna konopljika je listopadni, do 3 ali 4 m visok grm ali celo manj­še drevo. Poganjki so štirirobi in sivopuhasti ter ob dotiku dišeči. Listi so navzkrižno razporejeni in dlanasto sestavljeni iz 5-7 ozko suličastih, 5-10 cm dolgih, 0,5-1,5 cm širokih lističev z gladkim ali nekoliko nazob­čanim robom. Zgoraj so listi goli, spodaj sivo dlakavi. Cvetovi so dvo­spolni, rahlo dišeči, vijoličasti do modrikasti, redko tudi rožnati ali beli in združeni v 8-18 cm dolga, tanka terminalna socvetja, ki so nameščena na koncu letošnjih poganjkov. Cvet je zvezdast in ima 5-delno cvetno ode­valo ter 4 prašnike. Koščičasti plod je okroglast 3-4 mm debel, črnorjav pekočega okusa in podoben popru.

Cvetenje

Enodomna in žužko­cvetna vrsta, cveti julija in avgusta.

Rastišče

Navadna konopljika ra­ste ob rečnih bregovih, na morskih obalah in drugje na vlažnih rastiš­čih, a prenese tudi sušo. Pogostejša je na apnencu. Zelo dobro prenaša slana tla, uvrščamo jo med naj­bolj značilne halofite. Je sredozemska vrsta, ven­dar mraz prenaša bolje kot oleander. Sadimo jo v zavetne, a sončne lege; če ji nadzemni deli po­mrznejo, požene nove.

Razširjenost

Naravno je razširjena po vsem Sredozemlju in v zahodni Aziji, avtohtono raste tudi v Sloveniji. Najdemo jo le na nekaj mestih v sredozemskem sve­tu, v notranjosti jo ponekod, vendar redkeje, sadijo kot okrasno rastlino.

Uporaba

Konopljiko gojimo kot okras zaradi lepih cvetov in listov, vendar ni med najpogostejšimi vrstami. Režemo jo spomladi in odstranjujemo odmrle cvetne poganjke ter tiste iz prejšnjega leta. Množimo jo jeseni ali spomladi s semeni ali poleti z delno olesenelimi potaknjenci. Nekateri deli rastline so užitni, plodove uporabljajo kot začimbo in je se­stavni del nekaterih znanih začimbnih mešanic. Nekoč so jo gojili v samo­stanih in semena uporabljali kot nadomestek za poper in hkrati sredstvo za pomirjanje spolne sle - od tod tudi njeno ime meniški poper. Obenem je navadna konopljika ena najbolj uporabnih zdravilnih rastlin z veliko učinki. Od nekdaj velja za simbol čistosti in nedolžnosti in že tisoč­letja je izjemno cenjena zaradi blagodejnega delovanja na ženski hormon­ski sistem in zaradi njegovega uravnavanja. Tovrstno delovanje so potr­dile tudi sodobne raziskave. Vrsta je uporabna za odpravljanje nekaterih vzrokov za neplodnost, za odpravljanje želodčnih težav, kot pomirjevalo in sredstvo proti oslabelosti. Zanimivo je, da se navedbe o učinkovanju plodov v literaturi razlikujejo, saj včasih navajajo, da deluje kot afrodiziak, drugič pa, da učinkuje kot antiafrodiziak. Iz cvetov ponekod izdelujejo parfum, mlade poganjke uporabljajo za ple­tenje košar, liste, semena in korenine pa za rumeno barvanje. Skupaj je znanih okrog 250 vrst konopljik. 

Navadna konoplijka