Oleander - NERIUM OLEANDER L.

Oleander je do 5 m visok, pokončen in gosto raščen vednozeleni grm. Listi rastejo večinoma v vretencih po 3-4, redkeje tudi navzkrižno, in so enostavni, ozko suličasti, 6-15 cm dolgi, pri dnu listne ploskve dolgo kli­nasti, usnjati, goli in celorobi, rob je pogosto spodvihan. Cvetovi so dvo­spolni, brez vonja, bledo rožnati, redkeje beli, pri okrasnih sortah tudi rdeči, 3-5 cm široki in združeni v grozdastih latih. Cvet je zvezdast in 5-števen, lijasta čaša ima 5 rogljev, venčni listi so zrasli v cev, ki se na vrhu široko razširi v 5 desno zasukanih krp. Plod je do 15 cm dolg, po obliki stroku podoben mešiček, ki vsebuje večje število gostodlakavih semen.

Cvetenje

Enodomna in žužko­cvetna vrsta, cveti od ju­nija do oktobra.

Rastišče

Oleander je izrazita vrsta vročih in suhih sredo­zemskih rastišč. Najraje ima bogata in dobro od­cedna tla, prilagodi pa se tudi slabšim razmeram. Potrebuje veliko sonca in zato svetla rastišča. Pre­naša slane obmorske raz­mere in sol v zraku. Niz­ke zimske temperature prenaša slabo, preživel naj bi -5 ali za kratek čas celo -10°C, vendar v no­tranjosti Evrope ni pre­zimno trdna vrsta. Če ga gojimo kot posodovko, ga je treba obilno zalivati v času polne rasti, sicer pa zelo malo. Za bogato poletno cvetenje mora zimska temperatura pa­sti na vsaj 5-8 C.

Razširjenost

Naravno je razširjen v Sredozemlju in marsikje raste podivjano, povsod pa ga tudi sadijo. V Sloveniji oleander ni avtohton, a je v sredozemskem svetu ena najbolj priljubljenih grmovnic. Pogosto ga gojimo tudi v notra­njosti, vendar zaradi slabe odpornosti proti mrazu samo kot posodovko.

Uporaba

Oleander je zelo priljubljena okrasna rastlina predvsem zaradi lepih cve­tov in vednozelenih listov. Sadimo posamezne grme, skupine ali obsežne nestrižene, bogato cvetoče žive meje. V Sredozemlju je priljubljena vrsta za zasajanje med avtocestnimi pasovi ali kot rastlina za utrjevanje tal, v drugih delih Evrope pa je pogosta posodovka. Pri mladih rastlinah z ob­rezovanjem stebelnih vršičkov spodbudimo razraščanje in dosežemo bolj košato rast. Množimo jih spomladi s semeni ali poleti z delno olesenelimi potaknjenci.

Vsa rastlina, zlasti listi in skorja, je zelo strupena in smrtno nevarna. Že dotik lahko povzroči reakcijo na koži, zaužitje enega samega lista pa lahko usmrti otroka. Smrt lahko povzroči že pečenje mesa na palici iz ole­androvega lesa. Znan je primer, ko je leta 1808 tako umrlo 8 Napoleonovih vojakov. Oleander je znan tudi kot zdravilna rastlina, vendar se uporablja samo zunanje in še to le v izjemno majhnih koncentracijah, vsekakor pa kakršnakoli domača uporaba v ta namen ne pride v poštev. Ponekod ga uporabljajo kot strup za podgane in zajedavce ali kot sred­stvo proti mrčesu, z listi in skorjo barvajo zeleno. Skupaj so znane 4 vrste oleandrov. 

Oleander

Oleander - kot okrasna rastlina