Žuka - SPATIUM JUNCEUM L.

Žuka, žuklja ali brnistra je do 3 m visok, široko razrasel in pokončen listo­padni grm. Poganjki so šibasti, prožni, okroglasti in plitvo užlebljeni, zele­ni, goli in nekoliko poprhnjeni. Koreninski sistem je dobro razvit in močno razraščen, na koreninah so izraziti koreninski gomoljčki z dušičnimi bak­terijami. Listi so enostavni, podolgovato suličasti, 1,5-3 cm dolgi, modro­zeleni, zgoraj goli in spodaj ob glavni žili dlakavi. Rastejo samo na mladih poganjkih in so razporejeni zelo na redko. Odpadejo že zgodaj poleti in tako zmanjšajo porabo vode, fotosinteza pa večinoma poteka v zelenih poganjkih. Cvetovi so na koncu poganjkov združeni v redkih malocvetnih socvetjih, so dvospolni, rumeni, dišeči, 2-2,5 cm veliki, jadro je veliko in nazaj zavihano, prašniki so zrasli v cev. Plod je 5-10 cm dolg, rjavočrn, ob straneh močno ploščat strok, ki vsebuje okrog 4 mm velika, bleščeča se rdečerjava semena.

Cvetenje

Enodomna in žužkocvet­na vrsta, cveti od aprila do junija, šibko včasih tudi še pozno poleti.

Rastišče

Žuka je rastlina suhih in vročih kamnitih rastišč. Je prilagodljiva in lahko raste na različnih vrstah tal, vendar je v Sloveniji daleč najpogostejša na flišnih tleh. Je svetlo­ljubna vrsta in potrebuje veliko toplote, slabše pa prenese zimski mraz, če­prav velja za prezimno trdno vrsto.

Razširjenost

Naravno je razširjena v Sredozemlju in jugozahodni Evropi. Tudi v Slove­niji je najverjetneje samonikla, vendar to ni povsem gotovo, saj so jo v pre­teklosti precej širili z gojenjem, iz opuščenih nasadov pa se je začela tudi sama razširjati ali podivjano razraščati. V Sloveniji raste v sredozemskem svetu, največ na flišni obali in v Koprskih brdih. V notranjosti Slovenije je skoraj ne sadimo.

Uporaba

Žuka je zelo uporabna rastlina. Zaradi zanimivih zelenih poganjkov in di­šečih rumenih cvetov jo sadimo kot okrasno grmovnico, zaradi močnih in z dušikom bogatih korenin tudi za utrjevanje eroziji izpostavljenih flišnih pobočij. Rastlina ima nekaj zdravilnih lastnosti, vendar je hkrati tudi pre­cej strupena. Je tudi medovita rastlina. Nekoč so žuko v vsem Sredozemlju in tudi pri nas gojili kot industrijsko rastlino, saj je, čeprav njen videz tega ne kaže, široko uporabna tekstilna rastlina. Iz poganjkov so pridobivali tanka, lahka in elastična vlakna za pletenje vrvi in ribiških mrež, tkanje vreč, preprog, jader, delovnih oblek, gostega nepremočljivega platna in mnogih drugih izdelkov. Danes mlade veje ponekod še uporabljajo za privezovanje trte in paradižnika, za izdelo­vanje metel in pletenje košar. Z izvlečkom poganjkov so nekoč barvali in konzervirali ribiške mreže, olje iz semen pa je uporabno v industrijske  na­mene, na primer za izdelavo mila. Rod žuka vsebuje eno samo vrsto. 

Žuka