Pozimni jasmin - JASMINUM NUDIFLORUM LINDL.

Pozimni ali goli jasmin je do 3, izjemoma celo do 5 m visok, listopadni, zelo gosto raščen, pogosto plezajoč ali široko razraščajoč se grm z loka­sto upognjenimi in povešenimi, zelenimi, vprečnem prerezu štirikotni­mi poganjki. Navzkrižno nameščeni listi so trojnati, posamezni lističi so 1-3 cm dolgi, goli, le po robu dlakavi, zgoraj temno zeleni in bleščeči, spo­daj svetlejši in motni. Cvetovi rastejo posamezno na poganjkih prejšnjega leta, ne dišijo (pri večini drugih jasminov dišijo), so rumeni, dvospolni, 2-2,5 cm široki, čaša je sestavljena iz 5-8 zraslih lističev, rumen venec je zgrajen iz 5-8, največkrat 6 režnjev, plodnica je dvodelna, v cvetu pa sta 2 prašnika. Plod je črna, iz dveh delov zraščena suha jagoda in vsebuje eno do dve semeni.

Cvetenje

Enodomna in žužkocvet­na vrsta, cveti od januar­ja do aprila, pred olista­njem, včasih začne cve­teti že decembra. Od tod ima ime pozimni jasmin.

Rastišče

Je skromna vrsta in lah­ko preživi tudi na slab­ših in suhih tleh, ven­dar se najlepše razvija na globokih, svežih in s hranili bogatih tleh. Sadijo ga predvsem na območjih z zmerno kli­mo, čeprav je prezimno trden in brez težav pre­živi tudi temperaturo do -15°C. Primeren je za sončna ali kvečjemu rah­lo za senčena mesta, od­poren je proti boleznim in škodljivcem. Sajenje v vzhodnih legah ni pripo­ročljivo, ker ne prenese dobro jutranjega sonca.

Razširjenost

Pozimni jasmin je avtohtono razširjen na Kitajskem, od koder so ga v Ev­ropo prvič prinesli leta 1844. V zahodni Evropi velja za izredno cenjeno vrsto. V Sloveniji ga razmeroma pogosto sadimo kot okrasni grm, največ v sredozemskem svetu.

Uporaba

Pozimni jasmin sadimo kot okras zaradi goste rasti, tudi pozimi sveže ze­lenih poganjkov ter lepih cvetov, ki zacvetijo in poživijo vrt že ob koncu zime, ko druge rastline še počivajo. Za pokončno rast potrebuje oporo. Primeren je za prekrivanje zidov, škarp, nasipov in brežin, ponekod ga radi sadijo v koritih in drugih posodah. Veliko lepše raste in cveti, če mu po cvetenju zredčimo stare poganjke, vsaka 3-4 leta močneje. Množimo ga poleti z delno olesenelimi potaknjenci, zelo učinkovito in preprosto je tudi razmnoževanje z grebeničenjem, saj se k tlom prilegle veje zlahka in hitro ukoreninijo. Zaradi te lastnosti se pozimni jasmin na vrtu lahko začne celo nekontrolirano in nezaželeno razraščati. Znanih je skoraj 300 vrst jasminov. Pozimnemu zelo podobna vrsta je ru­meni jasmin (J. fruticans L.) iz Sredozemlja, ki pa ima okroglaste poganjke in pri nas ponekod ob morju raste tudi podivjano. Še ena vrsta iz rodu je pravi jasmin (J. officinale L.), ki ima iz 5-9 lističev sestavljene lihopernate liste in bele, močno dišeče cvetove. Raste od Irana do Kitajske, pri nas ga v sredozemskem svetu gojimo kot okras, včasih pa raste tudi podivjano. 

Pozimni jasmin

Pozimni jasmin - cvet