Cvetenje
Enodomna in žužkocvetna
vrsta, cveti maja, hkrati z olistanjem.
Rastišče
Raste na svežih,
hranljivih in srednje globokih do globokih tleh, največkrat na apnenčasti
matični kamnini. Dobro raste v senci in polsenci, zato ga pogosto najdemo tudi
v notranjosti gozda. Suše, močnega sončnega sevanja in močnega vetra ne
prenaša dobro.
Razširjenost
Planinsko
kosteničevje je razširjeno v gorovjih srednje, južne in vzhodne Evrope.
Najvišje raste v osrednjih Alpah, kjer ga lahko najdemo še na 2300 m nadmorske
višine. Samoniklo raste tudi po vsej Sloveniji, razen v njenem vzhodnem delu.
Najdemo ga po gozdovih od nižin do subalpinskega pasu do 1800 m nadmorske
višine. Je vrsta različnih tipov gozdov, na primer bukovij in jelovih bukovij,
raste tudi po vlažnejših grmovnatih mestih in med ruševjem.
Uporaba
V gorskem svetu je
zaradi prilagodljivega koreninskega sistema primerna, a le redko uporabljena
vrsta za utrjevanje in varovanje nestabilnih in občutljivih terenov, na primer
obcestnih brežin, varovalno vlogo pa opravlja tudi na naravnih rastiščih. S
svojim nektarjem je planinsko kosteničevje privlačno za čebele, čmrlje in ose,
zreli plodovi so pomembna hrana ptic, pa tudi polhov in drugih glodavcev.
Zaradi lepega listja ter zanimivih cvetov in plodov je primerna, vendar redka
okrasna rastlina. Šibaste poganjke so nekoč uporabljali za izdelovanje
preprostih metel. Plodovi so strupeni in še zlasti nevarni, ker so sladki in na
videz podobni plodovom divje češnje. Vrsta ni primerna za sajenje v bližini
otroških vrtcev in šol. Vegetativno razmnoževanje je težavno, zato ga
razmnožujemo s semenom. Seme naberemo jeseni in ga stratificiramo, posejemo pa
aprila. V južnem delu Balkanskega polotoka raste posebna podvrsta L. alpigena subsp.
formanekiana, ki se razvije v še večji grm, ima po spodnji strani žlezaste
liste in skoraj popolnoma ločena delna plodiča.
Ni komentarjev:
Objavite komentar