Divja vinska trta - VITIS SYLVESTRIS C. C. GMELIN

Divja vinska trta je 20-30 m visoka listopadna vzpenjavka z večinoma dla­kavimi poganjki. Listi so dlanasto krpati, 5-15 cm široki in 3- do 5-krpi, na dnu listne ploskve srčasti, zareze med krpami pa so globoke, pri listih moških rastlin so globlje kot pri listih ženskih. Iz nodijev poleg listov iz­raščajo vitice za oprijemanje, približno vsak tretji nodij pa je brez vitice. Cvetovi so dišeči, združeni v 6-12 cm dolga sestavljena grozdasta socvetja in so enospolni, cvetno odevalo je 5-števno in rumenkasto. Konci venčnih listov so zrasli in odpadejo skupaj. Plod je modrovijoličasta do črnomodra, kisla, 5-7 mm de­bela, zelo malo sočna jagoda. Jagoda vsebuje 2-4 drobna semena.

Cvetenje

Dvodomna in žužko­cvetna vrsta, cveti maja in junija.

Rastišče

Najraje raste v listnatih gozdovih, v gozdovih mehkih listavcev in v obrečnih gozdovih po nižinah in gričevjih.  Po­trebuje sveža do vlažna, za krajši čas lahko tudi suha in s hranili bogata, peščeno-ilovnata do gli­nasta tla in razmeroma veliko toplote. Je sve­tloljubna in večinoma prezimno trdna rastlina, poškoduje pa jo lahko pozna slana.

Razširjenost

Divja vinska trta je avtohtono razširjena od južne srednje Evrope čez ju­govzhodno Evropo in vzhodno Sredozemlje do Male Azije in Bližnjega vzhoda, raste tudi v severozahodni Afriki. Povsod v naravi je zelo redka. Verjetno je avtohtona tudi v Sloveniji, kjer navajajo njeno redko pojavljanje po vlažnih gozdovih, nabrežjih in logih v panonskem, predpanonskem in sredozemskem svetu. Kako pogosta je v resnici, je vprašanje, saj so lahko divji vinski trti močno podobne tudi rastline, ki se razvijejo iz semen go­jenih sort vinske trte. 

Divja vinska trta

Uporaba

Mnogo pogostejša od divje vinske trte je pri nas gojena vinska trta (Vitis vinifera L.), ki verjetno izvira z območja Kavkaza, vendar je danes znana samo kot gojena vrsta. Od divje vinske trte se razlikuje predvsem po de­belejših poganjkih, po listih, ki imajo razločno globoke zareze med krpami in so bolj dlakavi, po dvospolnih cvetovih (rastlina je torej enodomna) in po jagodah, ki so večje, sočne, sladke ter imajo semena značilne hruškaste oblike. Znanih je ogromno število sadnih sort. Vinska trta je ena najstarejših in najpomembnejših kulturnih rastlin, morda so jo gojili že leta 10.000 pr. n. št., zanesljivo pa v Egiptu že okrog leta 4000 pr. n. št. V Antiki so jo razširili po vsem Sredozemlju, zunaj Sredozemlja, Evrope in zahodne Azije pa so jo začeli gojiti šele po 15. stoletju, Na goje­nje vinske trte je močno vplival pojav trtne uši, ki so jo v letih 1858-1862 v Evropo prinesli iz Amerike in je vrsto skoraj uničila. Kulturo vinske trte so rešili z uvedbo cepljenja plemenitih sort na podlage ameriških, proti trtni uši odpornih vrst. Danes vinsko trto v toplejših predelih po skoraj vsem svetu gojijo zaradi plo­dov, ki so užitni sveži ali posušeni v rozine ali predelani v sokove ali vino.