Navadni srobot - CLEMATIS VITALBA L.

Listopadna olesenela vzpenjavka se lahko ob primerni opori vzpne celo do 30 m visoko, brez opore pa ni sposobna rasti pokonci in se razrašča po tleh. Debelce je drobno in doseže premer do 10 cm. Skorja je tanka, sivorja­va in vzdolžno razpokana v vlakna, koreninski sistem je večinoma plitev. Listi so lihopernato sestavljeni iz 5 lističev, vsak listič je dolg 5-10 cm, celo­rob, redko nazobčan, spodnji par je pogosto 3-delen. Od pecljev posamez­nih listov so odcepljene vitice, s katerimi se oprijemlje predmetov. Srobot ni zajedavska ali polzajedavska, ampak avtotrofna rastlina, kar pomeni, da si vso potrebno hrano s pomočjo zelenih listov pridela sama, druge rastline pa izkorišča samo kot oporo za plezanje. Cvetovi so dvospolni, 4-števni, puhasti in beli ter združeni v kroglasta socvetja, ki dišijo po mandljih. Plodovi so drobni enosemenski oreški s tankim volnatim podalj­škom, ki jim pomaga pri razširjanju in zaradi ka­terih jih opazimo že na daleč. Dozorijo med ok­tobrom in januarjem.

Cvetenje

Enodomna in žužko­cvetna, delno tudi vetro­cvetna vrsta, cveti šele julija in avgusta.

Rastišče

Navadno raste na zmer­no vlažnih ali nekoliko sušnejših, a s hranili bo­gatih tleh, najraje na ap­nenčasti matični podla­gi. Kot opora mu služijo različne drevesne in gr­movne vrste. Dobro pre­naša nizke temperature in onesnažen mestni zrak. Bolje se razvija pri polni osvetljenosti, pre­živi pa tudi zasenčen.

Razširjenost

Raste po vsej Evropi, razen v severni Evropi, razširjen je tudi v Mali Aziji in na Kavkazu. Ker je prilagodljiv, se marsikje močno divje razrašča kot pritepenka, v Severni Ameriki ga obravnavajo kot invazivno vrsto. Avto­htono je razširjen povsod po Sloveniji in je med šestimi pri nas znanimi vrstami srobota daleč najpogostejši. Pojavlja se v hrastovih, zlasti gradnovih, bukovih ali jelovo-bukovih gozdovih, najpogosteje raste na gozdnem robu ali po grmiščih.

Uporaba

V gozdu lahko srobot opravlja pomembno vlogo z ustvarjanjem habitatov za gozdne živali in ptice. Po drugi strani lahko škoduje drevesu, če se v njegovi krošnji premočno razraste in mu s tem jemlje svetlobo in poveča površino, na katero se pozimi obeša sneg in lomi veje. Še posebej nevaren je za mlada, nizka drevesa in za mlade nasade. Ob preveč bohotnem raz­raščanju ga je treba odstranjevati. Vsi deli srobota so strupeni, v ljudskem zdravilstvu so nekatere dele, na primer stebelca, liste in cvetove, upo­rabljali za pripravo zdravilnih tinktur. Sroboti so na splošno priljubljene okrasne rastline, primerne za preraščanje zidov, ograj in podobno. Iz de­bel so nekoč pletli košare, košnice za čebele in ga uporabljali za povezo­vanje, mlade poganjke pa ponekod uživajo kot beluše ali jih vlagajo v kis. 

Navadni srobot