Dlakava bugenvilija - BOUGAINVILLEA SPECTABILIS WILLD.

Olesenela vednozelena, v zmernem podnebnem pasu včasih tudi listo­padna vzpenjavka lahko zraste do 6 m, izjemoma do 9 m visoko in razvije kot drevo široko krošnjo, vendar za rast vedno potrebuje oporo. Poganjki so poraščeni s številnimi močnimi in ukrivljenimi trni. Listi so premenjal­no nameščeni in enostavni, eliptični, 7-12 cm dolgi, debeli, celorobi, tem­no zeleni, močno dlakavi in po spodnji strani nekoliko žametasti. Cvetovi so okroglasti, rumeni, drobni, rastejo posamezno ali v skupinah po trije na koncih poganjkov in so slabo opazni. Najlepši in najatraktivnejši del rastline, pravzaprav njen zaščitni znak, pa so veliki, intenzivno rdeče ali škrlatno obarvani ovršni listi, ki obdajajo drobne cvetove in so prevzeli vlogo venčnih listov, to je privabljanje opraševalcev. Brakteje ostanejo pri­trjene tudi na enosemenske plodove in jim pomagajo kot letalni organ.

Cvetenje

Enodomna in žužko­cvetna vrsta, v dovolj to­plem podnebju cveti od maja do decembra, ven­dar najmočneje poleti.

Rastišče

Bugenvileja raste samo v krajih s toplim pod­nebjem, mrzlih zim ne prenese in že mraz pod 7 C jo lahko prizadene. Potrebuje veliko toplote in vroča poletja, je sve­tloljubna vrsta in naj­bolje uspeva pri polni osvetljenosti in v sonč­nih legah. Najraje ima sveža in rahla tla, moč­nega vetra, zlasti burje, ne mara, zato potrebuje zavarovane lege. Raste hitro in se tudi iz močno obrezanih delov hitro obnavlja. Škodljivci je skoraj ne napadajo.

Razširjenost

Dlakava bugenvileja je naravno razširjena v Braziliji, kjer jo je A. L. de Bo­ugainville na svojem potovanju po Tihem oceanu kot sploh prvo bugen­vilejo odkril že leta 1768. Čudovita rastlina je pomenila najpomembnejše botanično odkritje vsega potovanja. Danes je v vseh tropskih in subtrop­skih predelih priljubljena okrasna vrsta, v hladnejšem podnebju pa vse pogostejša posodovka. V Sloveniji je na prostem izredno redka, najdemo jo samo v nekaj vrtovih na obali, izredno pogosta je južneje ob Jadran­skem morju. Ker ni prezimno trdna, jo drugod po Sloveniji gojimo samo kot posodovko.

Uporaba

V Sredozemlju je dlakava bugenvileja zaradi prave eksplozije barv ena najlepših in najbolj priljubljenih okrasnih grmovnih vrst. Zasajajo jo za prekrivanje sten, zidov, teras, balkonov, ograj in različnih stebrov. Lah­ko jo obrezujemo, izredno dobro se obnese v posodah in je primerna za dvorišča, vhode, stopnišča, majhne atrije in podobna mesta, kjer jo gojimo poleti, pozimi pa jo preselimo v stanovanje ali rastlinjak. Znanih je več sort in te se med seboj razlikujejo predvsem po barvi cvetov, ki so lahko v vseh mogočih rdečih, škrlatnih, vijoličnih, rožnatih ali oranžnih odtenkih. Podobna in le malo manj pogosta vrsta je gola bugenvileja (Bougainvillea glabra Choisy). 

Bugenvilija - cvet

Dlakava bugenvilija