Beli dren - CORNUS ALBA L.

Beli dren ali beli svib (imenujejo ga tudi sibirski dren) je do 3 m visok, bujno rastoč, sprva pokončen, pozneje pa razprostrt grm. Precej močni poganjki so koralno ali krvavo rdeči, v mladosti sivo poprhnjeni in imajo debel bel stržen. Navzkrižno razporejeni listi so enostavni, jajčasti do elip­tični, 4-8 cm dolgi, kratko zašiljeni, na dnu zaokroženi in imajo 5-6 parov lokastih žil. Zgoraj so sveže zeleni, spodaj modrikasti in jeseni lepo porde­čijo. Dvospolni cvetovi so drobni, zvezdasti, rumenkasto beli in združeni v 3,5-5 cm široka češuljasta socvetja. Koščičasti plodovi so belkasti (od tod njegovo vrstno ime) do modrikasti, okrogli in dozorijo konec avgusta ali septembra. Podolgovata koščica je na obeh koncih zašiljena.

Cvetenje

Enodomna in žužko­cvetna vrsta, cveti maja in junija.

Rastišče

Velja za skromno vrsto in lahko uspeva na vseh vrstah tal. Dobro prenaša najnižje zimske tempe­rature in onesnažen zrak mestnega okolja. Gojimo ga lahko na sončnih ali senčnih mestih, sorte z barvitimi poganjki so bolj svetloljubne.

Razširjenost

Beli dren je naravno raz­širjen od severne Rusije in Sibirije do Mandžu­rije in Severne Koreje. V Sloveniji ni avtohton, vendar je v vseh delih pogosta okrasna vrsta.

Uporaba

Zaradi cvetov, plodov, jeseni rdeče obarvanih listov ali zaradi barvitih po­ganjkov je priljubljena okrasna vrsta. Najlepše učinke dosežemo, kadar ga sadimo v večjih skupinah ali na večji površini, lahko ga sadimo tudi po­samezno. Primeren je za žive meje in zaradi sencozdržnosti tudi za sajenje v spodnji plasti pod višjim drevjem. Sadimo ga v mnogih sortah. 'Elegantissima' ima belo, 'Spaethii' pa široko rumeno obrobljene liste, 'Gouchaultii' ima liste z rahlim rožnatim nadi­hom in širokimi rumenimi robovi, 'Sibirica' ima živo koralno rdeče, zlasti pozimi lepe poganjke, sorta 'Kesselringii' pa ima temno škrlatne, skoraj črne poganjke. Sorte, ki jih gojimo zaradi lepih poganjkov, je treba vsako leto na začetku pomladi porezati skoraj do tal, saj so novi poganjki in­tenzivneje obarvani kot starejši in lepši kot koreninski poganjki, katerih pojavljanje z obrezovanjem preprečujemo. Množimo jih poleti z neolese­nelimi ali jeseni in pozimi z olesenelimi potaknjenci. Razen v okrasne na­mene beli dren le redko uporabljajo. Semena vsebujejo do 3 %  olja, ki ga ponekod pridobivajo industrijsko. V rodu drenov je skupaj znanih 45 vrst. Poleg belega drena je med tujimi grmovnimi dreni pri nas pogost tudi svilnati dren (Cornus sericea L.) iz Severne Amerike s temnimi škrlatno rdečimi poganjki in podolgovato su­ličastimi, 6-12 cm dolgimi listi, ki imajo 5-7 parov lokastih žil in so spod­aj modrikasto zeleni. Cvetovi so rumenobeli, plodovi pa beli in debeli 7-9 mm. Najbolj znana sorta 'Flaviramea' ima pozimi izredno lepe zeleno­rumene poganjke. 

Beli dren