Črno kosteničevje - LONICERA NIGRA L.

Črno kosteničevje je listopadni, do 2 m visok in razmeroma redko raščen grm s tankimi, pogosto upognjenimi ali povešenimi poganjki. Ti so rjavi, goli in imajo poln stržen, s starejših se luščijo trakovi lubja. Pozimi je vrsta lahko prepoznavna po značilnih golih poganjkih z drobnimi, temnimi, golimi br­sti z mnogimi luskolisti. Koreninski sistem je plitev, vendar gosto razrasel. Listi so navzkrižno nameščeni, eliptični do jajčasto suličasti, 4-7 cm dolgi in do 3 cm široki, zašiljeni ali topi, zgoraj temno zeleni, spodaj svetlejši in večinoma goli, le ob žilah včasih dlakavi, pecelj je dolg 2-5 mm. Dvospolni cvetovi se razvijejo v zalistju, so 5-števni in 2-ustnični, okrog 1 cm dolgi, svetlo rdeči, redko tudi rožnati ali beli, pecelj je dolg 2-3 cm in gol. Plod­nici parnih cvetov sta med seboj zrasli samo spodaj. Plodovi so okrogle, 8-10 mm debele, črne (od tod prihaja vrstno ime) in modrikasto poprhnje­ne jagode. Po dve jagodi, večkrat različno veliki, sta v spodnjem delu del­no zraščeni in vsebujeta več drobnih eliptičnih semen.

Cvetenje

Enodomna in žužko­cvetna vrsta, cveti od maja do junija.

Rastišče

Raste na svežih do vlaž­nih, nevtralnih do rahlo kislih, pogosto z apnen­cem revnih, glinenih ali ilovnatih, a tudi  kamni­tih tleh v senčnih in pol­senčnih legah. Kot gor­ska rastlina dobro prena­ša nizke zimske tempe­rature in potrebuje malo toplote, slabo pa prenaša vročino in sušo.

Razširjenost

Črno kosteničevje je naravno razširjeno v zahodni, srednji in južni Evropi med Pireneji, Karpati in Bolgarijo, vendar nikjer ni preveč pogosta vrsta. V Sloveniji je samonikla, vendar ne najpogostejša vrsta. Raste v senčnih gozdovih od nižine do subalpinskega pasu v alpskem, predalpskem in dinarskem svetu, daleč največ pa ga je v bukovih in jelovo-bukovih goz­dovih v zgornjem gorskem pasu.

Uporaba

Črno kosteničevje je pri nas razmeroma redka in v primerjavi z nekaterimi drugimi vrstami iz rodu malo znana vrsta. Zaradi precejšnje podobnosti listov jo večkrat zamenjujejo s puhastolistnim kosteničevjem. Podatkov o morebitni uporabi črnega kosteničevja skoraj ni. V naravnem okolju nje­govi cvetovi privabljajo predvsem čebele in čmrlje in jim ponujajo nektar, z jagodami pa se hranijo različne vrste ptic. Posebne gozdnogojitvene vlo­ge vrsta nima. Tudi črno kosteničevje je podobno kot druge vrste v rodu strupena ras­tlina, zlasti strupeni so plodovi. Rastlina vsebuje alkaloide ksilostein, ksilostosidin, različne saponine in manjše količine cianogenih glikozidov. Črno kosteničevje ni znano kot okrasna rastlina, zaradi strupenih plodov njeno sajenje v urbanem okolju tudi ni priporočljivo. V Nemčiji naj bi ne­koč otroci obarvan sok iz jagod uporabljali kot nadomestek za črnilo. 

Črno kosteničevje